Uvod v Papua Nova Gvineja

Spet je čas za eno popotovanje. Ker greva najbrž še zadnjič na potovanje za štiri tedne sva se odločila, da greva v oddaljen del. Barby je predlagala, da greva še enkrat v Indonezijo, samo da greva bolj proti Iran Jayi oziroma Indonezijskemu delu Papue ali pa kak Sulavezi, Kalimantan itn... Potem pa je Simchy predlagal Papuo Novo Gvinejo, kar je še bolj vzhodno;-). No, pa tudi bolj neobljudeno in naturistično. Da pa bo bolj zanimivo sva rekla, da ne greva preko Port Moersby-ja ampak preko Indonezijske Papue in tako poskusiva vsaj delno pregledati cel otok, da vidiva kakšne so razlike če sploh so. Pa tudi PM ima edino mednarodno letališče v PNG, ki pa ima zato zelo drage lete. Leteti bi namreč morala preko Avstralije.

Barby se je takoj strinjala in kupila karte do Jayapure. To je kot nek center indonezijske strani na severu otoka, ki je krati najbljižje edini kopenski meji med državama. Kmalu sva ugotovila, da je ta otok kot celota zelo poseben. Ko sva kupila Lonely in preverjala mape na netu sva videla, da je tako vzhodni del kot tudi zahodni del zelo nepovezan med seboj. So deli obeh strani otoka dostopni le preko rek ali zraka. Cest v velikih delih sploh ni oziroma so bolj peščene ceste, ki pa niso prevozne skozi celo leto. Zato sva se odločila, da ne bova preveč planirala ampak si bova zadala okvirno pot kaj bi rada videla in počela potem bova pa videla kako hitro se lahko premikaš med kraji in se bova prilagajala. Hkrati pa je odvisno od cen saj so določeni deli zelo dragi, ker je potrebno tja vse (hrana, gorivo, voda, itn) dostavljati ali z avionom ali ladjo.

No, ker je otok en večjih so glavni deli v načrtu:

1)Severno zahodni del, od meje z Indonezijo do Sepik porečja. Ta del je dosti nerazvit saj je odrezan od ostale države zaradi visokega hribovja in seveda reke Sepik. Tako da je edina cesta recimo do Vanima iz Indonezijske strani, od Vanima naprej do Wewaka pa je bolj bogo. So pa ti kraji bili prve postojanke kolonialistov Nemcev konec 19 stoletja. In med drugo svetovno pomembna oporišča Japoncev (predvsem Wewak). Predvsem ta mesta živijo kot pristanišča za izvoz (ali bolj rečeno izčrpavanje) gozdov in rudnin. Izčrpavanje misliva zato, ker so do sedaj tujci zelo poceni pobirali rude v PNG, ker je ljudstvo v večini še neizobraženo. Posekavanje gozdov s strani avstralskih in ameriških korporacij pa tudi poteka s svetlobno hitrostjo. Ljudje se sicer počasi že zavedajo problemov samo je pa politika tako skorumpirana, da bo se trajalo predenj bo raja kaj dosegla.

2)highlands. To je centralni del, kjer so Avstralci ŠELE v 30ih letih 20 stoletja med iskanjem zlata naleteli na več kot milijon ljudi, ki pred tem nikoli niso videli belega človeka. Kar zanimivo ko pomisliš, da lahko kakšnega res starejšega človeka srečaš danes, ki je takrat, ko so belci prvič prišli, bil otrok!?!? No v tem delu je bilo toliko plemen, da imajo še danes cca 820 jezikov.

3) madang in monroe provinci. Ti dve sta med bolj razvitimi in tudi turistično najbolj razviti (beri... Minimalno, s kakšnim guesthousom in celo resortom sem in tja). Glavna atrakcija je potapljanje, zaradi velikega števila potopljenih vojaških ladji in avionov ter veliko živih bitji in koral pod vodo. Kot omenjeno pa je veliko ostankov WWII tudi na kopnem

4) otoki New England in New Ireland. Vulkanska otočja, kjer je čisto svoja kultura in hkrati veliko potapljanja. Glavno mesto New Englanda je bilo 1994 zaradi hkratnega izbruha dveh vulkanov čisto opustošeno. Namreč pepel je prekril mesto in ker se ga je nabralo par metrov, hiše niso zdržale pod težo in so se zrušile.

5) Indonezijski highlands (Baliem Valley). Ljudstva naj bi bila ista kot v PNG, je pa ta del mogoče malo bolj rizičen saj se počutijo, da so jih Indonezijci / belci zasegli ( kar je res) in jih hkrati izkoriščajo tako da sekajo gozdove in izkoriščajo rudo medtem ko njih samo preselijo in jim nič ne dajo v zameno (v PNG dobijo vsaj najemnino/odškodnino, pa kakršnakoli je). Istočasno pa naseljujejo otok z Indonezijci.

No teh 5 delov nameravava pogledati, če bo seveda uspelo in se dalo ( prioriteta so točke 1, 2, 3, točki 4 in 5 pa samo če bo čas in če se kaj drugega ne bo dalo). Sedaj pa na pot in dogodivščinam naproti :-).

Šri Lanka - četrtič

No še zadnja najina postaja v Šri Lanki, Colombo. Odločila sva se, da spiva v Mt. Lavinia, ki je nekaj kilometrov izven mesta in kjer je večina simpatičnih hostlov, peščena plaža, restavracije in bari na plaži in lepi sončni zahodi. Definitivno dobra odločitev, ker ko sva šla naslednji dan raziskovat mesto, sva hitro ugotovila, da je mesto v času pospešenega razvoja, levo in desno se gradi na veliko, gradijo obvoznico in hitro cesto do letališča, obnavljajo parke, pločnike in zgradbe.

Do centra sva šla z vlakom, ki je kar točen in napram busu enkrat hitrejši. Prva postaja je bil predel Petah, ki je dejansko en velik market, z robo od cunj, posode, sadja, zelenjave, itd.

Za tem sva odkrila en lepši del z ambasadami in vilami, a še vseeno se neprestano mešajo vsi socialni razredi.

Tudi ko sva ubrala do najinega bara bližnjico po železniški progi dejansko čez njihove slumpe, sva se počutila popolnoma varno in celo pozdravljali so naju z nasmeški in seveda opozorili pravočasno, da prihaja vlak.

Kot rečeno sva dva večera zapored visela v baru na plaži in uživala v sončnem zahodu, s tem da sva se drugi večer zadebatirala z enim Nemcem in Američanko, ki živita v Barceloni. Ja zaključek debate je bil, da naša Evropa še dolgo ne bo splavala iz krize.

Colombo je najbolj razvit ob glavni cesti Galle in pa par ulic na Fortu (najstarejši del mesta), vse ostalo je bolj ali manj podobno Indiji.

V Frortu in sicer točno v “Old Dutch hospital” oziroma trenutno najbolj razvpiti pivnici med japiji v mestu, pa sva se dobila zadnji večer s kolegom iz CFA-ja in njegovo družbo.

Cel mesec nisva videla ene lokalke, ki bi pila alkohol ali pa kadila in ko so recimo videli Barby s cigareto, so jo pogosto gledali postrani, kao naše ženske pa tega ne počnejo. Jajaja!!?? Ko sva bila pa v tej družbi in med samimi uspešnimi mladiči, je pa zgledala zabava kot naša sredi stare Ljubljane. Bil je nek pivski žur in so priredili razna tekmovanja v pitju. No v glavnem lokalne ženske so pile, kadile, plesale po mizah, itd.. Še to, če sta kao oba pijana, fant in punca, vedno vozi domov ona, ker je zakon, da lahko da pihat ženski samo ženska policistka, katerih pa zvečer načeloma ni na cesti!

 

In se dve kar tako:

- Tuk tuk surraund system

- rush hour