Dobro jutro vsem...
Kje naj začneva? Po napornem letu cca 14 ur prek Helsinkov v Hong Kong sva mrzlično iskala kotiček za en dim...nikjer razenj prav zunaj ogromnega letališča ni mogoče kaditi, so zelo striktni in ti dajo za pljuvanje kazen 1.500 HKD, kaj šele za kajenje kjer se ne sme (beri 5.000 HKD).
Z metrojem sva se podala v center. Šiba k pr norcih in po cca 1 minuti zagledaš kako se stolpnice dvigujejo iz tal....noro....kok jih je??
Ker sva bila rahlo nervozna zaradi vize za Vietnam in Kitajsko, sva se odločila najprej v lov za admin stuff... No Vietnamski konzulat sva hitro odkrila. ...NOT, sva šla mimo in do konca slepe ulice, pol pa nazaj. Malo težje je iskati, ker ni ena bajta za konzulat ampak nebotičnik, konzulat pa je v XX štuku.
Na ulici pa izgledajo vsi vhodi enako, sploh ne ločiš a je štacuna, njihov "dim sum" al kaj drugega. No oddala sva svoje potne liste, 1 dan rabijo da ti jo zrihtajo...super. Nato pred konzulatom srečava prijazen francoski par, ki nama razloži, da Vietnamska viza ni problem, ampak Kitajska, zaradi olimpijskih iger delajo celo paniko?
Takoj sva se odpravila v smeri Kitajskega konzulata...vmes spila 3 Starbucks kafete, tako da naju je že pošteno oblivalo...moker si ko izpod tuša pa ne zato, ker bi deževal ampak ker švicaš ko konj (vlažnost vsaj 80% :-))....noro. Pred Kitajsko ambasado vrsta za znoret, že zunaj cca 100 ljudi čaka za vstop v konzulat...šit…vratar nama pojasni, da traja urejanje vize po normalni poti cca 3 dni, hm, midva sva pa hotela v Macao naslednji dan, jah pa rabiva potne liste??? tako, da sva rekla, da bova to urejala v ponedeljek in da se greva sprostit v Maccao čez vikend.
Odpravila sva se z Star ferry na drugo stran centra...
Hong Kong je napol otok in na pol polotok...vmes pa vozijo trajekti, podzemna je speljana in pa ene par mostov je. No midva sva sla z ladjico...je najceneje, traja pa malo dlje, je pa romantično....
Pred odhodom ne drugo stran, sva bila v najvišji stolpnici v mestu...
le glej kdo ima tam pol stolpnice...EY, joj ...sva poskusila priti noter pa žal najin ID tam ne velja..tut slikat nama niso pustili ?? Aja prej sva se vozila z zabavnim dvonadstropnim tramvajem
in prepešačila pol centra...noge so bolele ko pr norcih...pa lakota je delala že svoje, vmes sva na tržnici sicer vrgla vase ene nudle s tofujem v kerga je umešana riba...sam niso bili ne vem kaj??
Boljše je bilo neko sadje, barve fuksija (Tanja barva zate def...). Okus ima zelo osvežujoč...malo spominja na kivi malo pa na melono.
Da nadaljujeva na drugi strani - polotok Kowlon (se vedno prvi dan...) sva sla iskat hostel, kar nama je francoski par rekel, da je tam zvečer največ dogajanja?? hm ja največ štacun in pa dragih hotelov...no med temi dragimi hoteli so pa še vedno stare stolpnice, ki so jih razprodali po nadstropjih in cca vsak štuk je v lasti koga drugega in oddaja v najem sobice...sobice?? beri...zelo majhne, majhne sobice...temu narodu je res škoda prostora za bivanje, tuširanje, hranjenje...celo mesto je iz samih stolpnic in sobice so velike max 4 m2, če je brez kopalnice in cca 5 m2, če je luksus in maš svojo kopalnico...aja pa pol sobic je brez okna, ker izkoristijo tudi tisti prostor v stavbi na sredini :))). Aja pa lifti...joj, to so kot krste na dveh vrveh..not se jih pa nagnete dokler ne piska, da je preveč ljudi, halo...(Barby je bilo en majčken strah… ni prou fajn, če se malo klavstrofobičen:)))...sej stopnišče obstaja ampak te je malo strah tam šetat, pa tudi v 12 štuk z ruzakom, je že kar extremni šport:)))
Sobo sva dobila, sicer s skupnim tušem, a z OKNOM... to je bila minimalna zahteva..ker nisva mogla več z ruzaki okrog hodit...no hitro sva skočila pod tuš...sicer si po 2 min spet čisto prešvican, ampak bilo je super:)))
V lov za hrano....aja pa da ne bo pomote, ko stopiš ven iz te razsute stolpnice na cesto, je čez cesto Hilton, levo pa štacuna recimo ranga Hugo Boss...ampak jih nič ne moti, da se "kaste" mešajo :))
Hitro sva odkrila eno indijsko :)) in takoj zavila not...bilo je noro dobro, spicy tako kot je treba.
Po tem sva sla še par krogov po ulicah in na eno pivo v Guinessa, pa spančkat.
Naslednji dan sva se zbudila ubita ob cca 11ih, "time lag" naredi svoje:)))
Nato sva šla z metrojem na drugi konec mesta, od koder peljejo ladje na Maccao..
sva najprej mislila, da je to otok, pa je v bistvu polotok in meji na Kitajsko. Maccao, kot veste je znan po casinojih...je pa tudi po stolpnicah, razvratu, dragih hotelih, dragih štacunah...ko stopiš iz ladje že čakajo busi od casinojev, ki te zastonj peljejo do določenega casinoja in lokalci to dobro izkoriščajo kot zastonj prevoz do centra...no midva tudi :))) tokrat sva rekla, da najprej najdeva za spat in potem vse drugo...aja pa ura je bila itak že cca 17 p.m.
Jah ker je bil ravno vikend, je blo vse kar se nama je dopadlo polno, tako da sva pristala spet v enem razpadlem hotelu, tokrat sicer z lastno kopalnico...
a brez okna, kar je pač je...sej sva bila potem itak okrog...ti pa postane jasno zakaj je toliko ljudi na cestah...sej nobenemu ni za bit doma na 2X2 metra:))
Ker je bil Maccao precej časa pod Portugalci, je tu narečje čisto drugačno in vsi napisi so v neki pokvekani portugalščini, kitajščini (grabljice in pa sem ter tja kaj v angleščini...izkoristila sva priokus portugalske in šla v portugalsko restavracijo...jah na koncu sva jedla spet curry :)) kaj čmo Indija rula:))
Po hranjenju pa poskusit srečo...
Na drugem koncu države :)) 10 min z busom je kao največji casino na svetu...jah sva morala it pogledat....res je … Simcy, ki ve kako je v Vegasu, trdi, da je to ziher večje kot kar koli je prej videl...bila je sobota in vse mize polne...avtomati pa tudi zasedeni kot, da kaj talajo...verjetnostni račun tem ljudem ni čisto jasen...pač zgubiš...Barby je takoj identificirala slovensko zadevo v casinoju....Janja:))) zate ... vse avtomatske rulete nosijo napis Interblock...na majhno pa piše Elektronček group, Elektronček d.o.o....jah model zna ni kaj...sva govorila z eno vročekrvno mamo in je rekla, da so te rulete nore in da so bile prej ameriške dolgočasne:))) poskusila sva seveda tudi svojo srečo na eni njegovi mizi, pa naju je obral. Po daljšem sprehodu po casinoju, sva stežka našla mize z igrami, ki bi nama bile znane, saj igrajo neke kitajske variante??? imajo pa seveda nek Carribian poker in seveda Black Jack. Na pokru sva zgubila vse v 2 min...pravila so malo drugačna in ni nama bilo čist jasno kaj morava početi ...zato sva se odstranila in šla v lov za mizo z Black Jackom...evo je...pa probajmo še to...potem pa ven... jah tukaj sva imela pa srečo, pa še ena mamca je prisedla, ki je stavila več ali manj na karte drugih .. no marsikaj naju je naučila...zmagovala sva, tako da sva prišla na plus:)), tako da sva se potem kaj hitro pobrala ven...nama je jasen verjetnostni račun.:))
Sledilo je čakanje na bus, s Starbucks kafetom v roki in vožnja nazaj v center, jah vmes se je vlilo ko pr norcih...tako da sva bila "prisiljena" v centru zaviti še v en casino...ta je bil pa tak ameriški, bolj zadimljen, v večih nadstropjih in manj mase ljudi...pa sva probala še enkrat Black Jack, zdaj ko sva kao profija:)) jah zgubila sva vse od prej in se malo več...ampak do limita, ki sva si ga postavila na začetku..bilo je zabavno, nimamo milijona na računu, ura je 4 zjutraj....postelja je kar vabila:))
bujenje spet šele ob cca 11ih...težko je bilo ujeti zdrav ritem...kavica, zajtrk
…pot nazaj v Hong Kong, spet mejne formalnosti, lov za sobo...tokrat sva se odločila, da greva na drugi konec mesta, kot prejšnjič ...bližje centra...dobila za rahlo dražje, ampak za res minimalno...noro sobico (spet sicer 2X2 metra), s tušem in oknom...postelje sicer povsod niso večje od 160 cm...Simčiju malo noge dol bingljajo:))
Podala sva se v vele znani Soho...kao nora hrana in žur...pa najdaljše tekoče stopnice na svetu...na poti sva naletela na družine, ki imajo ob vikendih (bila je nedelja) piknike pod oboki npr. banko kot je HSBC, v prehodih podzemne, v parkih, ...jah samo da niso doma...v naravo pa itak ne morejo na piknik...kvaliteta življenja ??? no samo mesto nama je vseč k pr norcih samo ni pa to idilična dežela z veliko zelenja...pač pa same stolpnice, ki te pa fascinirajo....no da se vrneva…vožnja z najdaljšimi tekočimi stopnicami..brez njih bi se v hrib v Soho kar nahodu..tako da je bilo super za relaksacijo in opazovanje ulic pod stolpnicami. Soho?? ja dobra hrana, če si pripravljen bit pol lačen pa pustit pol premoženja, same fancy restavracije...za naju klošarja (da ne bo pomote, smo na dopustu:)) je bilo preveč high class, zato sva zavila v eno zakotno ulico in glej ga zlomka našla noro restavracijo od enega atata iz Indonezije, hrana je bila nora...Barby jedla na primer nek vege curry v kokosovem mleku..res noro dobro:)) pa valda riž. Nejc, Indonezijska special govedina (baje) ful dobra v nekem golažu, še ti bi dol padu:-) pa nudli zraven.
Šla nato na Holywood street, kjer naj bi bile nore galerije in barčki...jah spet fansy zadeva...ne za naju...sva pa hitro našla predel z lokalčki po najinem okusu in se vsedla na eno pijačo...jah se je malo zavleklo, ker sva se zadebatirala s sefom lokala...ker model...nek gej iz Indonezije, ki čez dan dela na šalterju na banki, zvečer in ponoči pa vodi lokalček, ki ga je najel...
Malo smo se zadebatirali o smislu življenja...opisal je življenje v Hong Kongu...recimo...zaprejo ljudi, ki puščajo majhne otroke same doma...noro...itd... Je pohvalil socialni sistem v nulo, samo je mentaliteta na višku in noben noče biti brezposeln kljub pomoči države:)
Rahlo vinjena sva se kar pes napotila do hotela...
…jah ker sva vmes srečala ene Srbe, ki so prišli med drugim na olimpijske igre, sva se spet zadebatirala in v cca 1 uri smo vsi skupaj prišli do naših hotelov....
Spet je bila ura 4 zjutraj in najini plani za naslednji dan so bili pod vprašajem. Imela sva namen iti v sosednji park opazovat starčke, ki prakticirajo Tai Chi ob 7ih zjutraj...bomo videli...naštimala sva pač uro...ker je Barby trmasta...je bilo bujenje sicer mučno ob 6ih zjutraj, ampak se je splačalo :)) res starčki vsako jutro prakticirajo po parkcih v mestu Tai Chi...
Malo sva poskusila, se ravno prav razgibala, pol pa na kafe...aja na tem predelu parkcev ni dovoljeno kadit:)) tako da sta kafe pa čik prou sedla po jutranji rekreaciji....
Zdaj pa lov na kitajsko vizo...celo dopoldne sva porabila za to, da sva uredila potrebne formalnosti...dvakrat čakala v vrsti k dva debila, vmes sla na ATM, kopirat letalske karte, vietnamsko vizo,....kok komplicirajo, ne moreš verjet...no ob cca 13ih sva končno malo zadihala... Problem sva imela jim dopovedat da sva tranzitna turista, da ne misliva spat v China če ne bo treba. Oni pa hočejo da jim daš konfirmacijo hotela iz Chine. Ker sva trmasta sva jim poturila kopijo Vietnam vize in kopijo letalskih kart, pa so nama dali 5 dnevno tranzitno vizo. JUPI zdaj pa Hong Kong sightseeing
Sledila je pot na "Peak"…
to je hrib nad mestom, na katerega te pelje vlakec
in od koder vidiš celo mesto...noro ... sva štela stolpnice, jih probala poslikat...ampak ni šans...res jih je čez 200...
Nato sva sla malo oddremat...za cca 2 urci:)) na večerjico k lokalcem
…in pa na drugo stran..torej na polotok... zakaj...ob 20ih vsak večer stolpnice na otoku (torej gledaš iz kopnega (Kowlon) na otok (Hong Kong)) priredijo šou luči in glasbe...jaja...na Aveniji zvezd (tako kot v Holiwoodu, samo da so zvezde in rokice od lokalnih zvezd....od vseh poznava cca 4 modele??)
Nato pa se vsedeš na obali in gledaš na drugo stran v osvetljene stolpnice...začne se nora muzika in v ritmu na drugi strani stolpnice menjavajo lučke..imava posnet filmček...res fascinantno....
Lokalc od prejšnjega večera nama je rekel, da morava zvečer nujno na "Night market" in seveda naju je pot vodila prav tja...odpre se ob 21ih in traja do cca 23ih ...prodajajo pa vse, res vse...poleg tega imajo pa restavracije na ulici, ki strežejo razne morske specialitete...dobiš 100 različnih vrst školjk, rib, rakcev, rakovic...
ni da ni...
Pač ker je Barby firbčna, sva morala probat..:)) poskusila neke ogromne črne školjke in neke s česnom..no ja nisva bila ravno navdušena...pač školjke, je bilo pa za probat...
Vmes naju je spet ujel dež...tukaj vsak dan dežuje, sicer so to bolj nevihte za pol ure, ampak vseeno si brez dežnika oz. palerine bolj bogi...lokalce pa sploh ne moti..vidiš vse ženske v štiklih, z mobijem v eni roki in marelo v drugi..pa šeta in se pogovarja...noro kot da ni nič, a lije kot iz škafa??? Angležinje s trajno pa cvilijo:)) pa je sla frizura:)) 
No po tem sva šla pa res spat (ura 11:30)...ker sva morala zjutraj po kitajsko vizo...dobila!!!jupi!!!
Odpravila sva se nazaj po ruzake, na metro....via Kitajska...sledi nora pot...
Z metrojem se pripelješ do meje s Kitajsko, nato vžgeš peš čez mejo in prideš v ogromno mesto...jah kaj pa zdaj...res vse je v grabljicah:)) morala sva nekako priti do Nanninga, večje mesto med Hong Kongom in Vietnamom...pa razberi zdaj iz teh grabljic, kdaj, kam, od kje ???
jah tako kot verjetno večina turistov nabaše na nega lokalca, ki proba zaslužit kak cekin na račun turistov, ki ne znajo kitajsko ( ja kdo pa zna:)))???). Naju na hitro model identificira in naju odpelje do enega šalterja, skritega med trgovinami na postaji...
Nič ne razumeš, a pač verjameš, da smo se vsaj glede mesta kam hočeva, razumeli...čakava cca 1 uro, ne čisto ziher da pravi bus:)) ko nas pobašejo v minibus in sledila je kaka ura nore vožnje po mestu do druge postaje:)) kjer so naju po hitrem postopku (res max 5 min) pobasali na bus za :)) kao Nanning:)) no sej sva rekla da imava še tri tedne da najdeva do Vietnama:))
Aja pa šok, ko vstopiš v bus...sprevodnik ti neki maha in kaže na čevlje in nama daje plastično vrečko v roke??? kaj?? no blondinki pol preklopi, da verjetno hoče, da se sezujeva in dava čevlje v vrečko...res je, ker je bus bil nočni spalnik:)) ni stolov, ampak so v busu pogradi:)) jajaja, postelje sicer 50 cm X 160 cm (ne ravno po meri Simchy-ja ) so v treh vrstah in v dveh višinah...noro, z izkoristkom prostora pa znajo:))
V glavnem sledila je voznja cca 14 ur v tem spalniku čez Kitajsko...noro, kaj naj rečeva...na poti se potem pogovarjava z eno Kitajko, ki dela v Maccau in celo zna angleško..tako da sva dobila potrditev, da sva na pravem busu??? žena je bila na poti v Mongolijo, kjer bo raziskovala možnosti za nakup zemlje, za gradnjo casinojev?? halo??
No prideva v Nanning zjutraj ob 6ih...spet razbrati te grabljice??? brez pomoči neke punce (info na postaji) bi bila mrzla...si kot v drugem svetu...ne razumeš čisto nič...
Usedla sva se na bus do mesta blizu meje Yougi Guan:)) od tam pa z minibusom do meje...peš 100 metrov in evo naju v Vietnamu. Meje je bila socialistična, mirna in s templjem na sredini.
Mož je imel edino problem z razlago kje je Slovenija in razlago zakaj ima v pasušu drugačen podpis kot na vizi:)) pač je šel prvi na okence....sledilo je barantanje s taxistom in pa pot do prvega mesta čez mejo Lang Son. Tam sva se najprej usedla na kafe in pir...
Mož je stopil kar za sank in nama naredu kafe, ker je razložiti kaj hočeš skoraj nemogoče...z lokalci sva med pitjem zbarantala prevoz do Ha Noi-a...
Iz 200 na 150 tD (6 EUR za 200 km) ...sva kar dobra za prvi dan v Vietnamu.
Štartali smo ob 15ih, mesto zapustili ob 16ih, pač treba je nafilat bus:))...
Na poti smo se ustavili na prigrizku, nama je užitno delovalo nekaj skuhano zavito v bananine liste, ko pa sva odvila je bilo eno recimo rakovo meso, drugo pa riž z nečem???? no prvo je bilo še kar, drugo pa zanič k svinja...pač probaš in vržeš stran en EUR:))
Mini bus naju je vrgel ven pred enim hostlom v Ha Noi-ju, nič vprašal, verjetno dogovorjen za simbolično provizijo...no sva šla vprašat za ceno in pogledat sobo...bilo je spodobno in sva kar ostala ... 10 USD na noč za oba, z oknom in tušem.
Sledil prvi sprehod po mestu, noro…
Motorji, bicikli, narod...
v glavnem gužva k pr norcih (Nejc...Indija 2). Šla na kafe in lov na hrano...no uscal se je k svinja, tako kot vsak dan..zato sva zavila v prvo luknjo...jah naročila sva rakovico...da si kao privoščiva... rakovica brez veze, pa drago k svinja, midva pa še kar lačna:))) Cena tega je bila trojno kot vse za tem...no šla sva v naslednjo spodobno restavracijo in se dokaj najedla in se zaklela, da od zdaj naprej jeva raje na ulici. Cena je vsaj primerljiva s tem kar dobiš.
Nato sva iskala riževo vino ... prebrala v Lonliyu...jah pol sva zvedela, da je to riževo žganje...aja videla spet ščurke...ni čudno, ker zvečer vse samo splaknejo na cesto in v kanalizacijo..in se vsa hrana nabira v kanalih ob cesti...aja riževo žganje je naša slaba slivovica.
Spanje..jutro...organizacija izletov za naslednje dni in šet na zajtrk...tokrat kar na ulici, rata kar zabavno, ko se pregovarjaš kaj od vsega mesa bi mel not in kaj nebi..joj večinoma ne zgleda nič užitno, ampak pol naredijo kas spodobno čorbo.
Posedejo te na stolčke 10 cm visoke, mizica pa cca 15 cm. Na hrano si lahko po lastni presoji naliješ soje, cilija in razne zvarke...mljask. cena za oba 1,2 EUR:)))
Potem pa norišnica...rentala sva moped (Buroti...iste Honde k na Tajskem))) in se podala po mestu. Ogledala sva si Ho Chi Ming-ov tempelj, svetišče (tu je neka deklica prišla s kletko ptičev in jih spustila na prostost), vrtove... Kupila sva si karte za lutkovno predstavo na vodi?? kaj je to??? in se odpravila v Ha Noi Hilton (to je izraz za zapor za ameriške vojne ujetnike...POW, zdaj je to muzej). No tem ameriškim pilotom res ni bilo hudega...med drugim je bil tu zaprt trenutni kandidat za ameriškega predsednika:))) Mc Cain. Slabše se je godilo lokalnim patriotom v borbi proti francoskim kolonialistom...na 200 2m je bilo zgnetenih preko 200 zapornic.
Po mestu je vožnja z motorjem nora...res nora..nobeden se ne drži pravil, črte na cesti so simbolične, vsi samo trobijo, da opozarjajo nase in se derejo kot na tržnici...Simchy je seveda obvladal zadevo, no Barby je pa tut bla dober kopilot...vmes sva sicer zavila v enosmerno ulico (tako kot domačini, le da sva midva takoj skočila z motorja, ko sva zagledala policaja...no policaj je enega lokalca pred nama ustavil:(((( aja, na cesti je pa kar je avtomobilov...res malo...so pa hudi :)) ala BMW, Audi, pa seveda hude Toyote. V glavnem, kdor ima pač ima...
Šla sva tudi na največjo trznico v Ha Noi-ju, kjer prodajajo res vse...nori so še posebej na čevlje in spodnje perilo
in sušeno morsko hrano ter gobe....
…so pa tudi bazeni svežih rib, lignjev, rakovic, školjk, kač....:))
Tu vidiš polno lokalnih žensk z dvema košarama, ki ju obesi na palico, katero si da na rame, na glavi pa špičast lesen klobuk.
Med tavanjem po mestu sva odkrila tudi dva neverjetna jezera po katerih se vozijo s pedolini...no tu so nama zaračunali parkirnino za motor, pa ga je prestavil dejansko za en meter..kao ga je parkiral...halo???? vsedla sva se na klopco za en dim :)) in glej ga zlomka iz kanalizacije je šibnila podgana, se zaletela v nogo od Barby in izginila v grmovje...joj..
Zašla sva pa tudi v bolj reven predel, bi lahko rekli kar geto...joj...to pa je, enako število motorjev na cesti, samo ulice so ozke kak meter, ne asfaltirane, luknje na cesti, luže, a šibajo ko po avtocesti...no tudi tu se je Simchy obnesel...mater vem zakaj sem ga ženila::))) 
Zvečer sva šla na predstavo lutk na vodi...take predstave so včasih imeli na rizevih poljih...kaj naj rečeva prijetna glasba, zanimive lutke, jah vsebina v vietnamščini, tako da:)))
Zvečer pa šok...prišla sva v hotel in na recepciji se je že opravičeval...kaj?? jah ta večer je pa RES scal ko iz škafa, ja in zalilo nama je pač sobo in ko sva prišla do sobe je prijazen poba brisal po tleh in premetaval najine cunje...nič kaj prijetno...no pač sva celo noč imela prižgano klimo in pa sušila ruzake na ventilatorju..aja smrdeli so ko svinja...pa ne od te noči, vlage...??? ampak sva pozabila povedat, da na enem od busov iz Kitajske nama je pač malo namočilo ruzake od zmrznjenjih rib, ki so se talile nekaj ur zraven najinih ruzakov...pač smrdijo po ribah, tako da sva že čisto infiltrirana v okolje:)).
Zjutraj sva sla v Halong Bay...zanimiva pot, saj sva se zadebatirala z vodičem...model študira turizem in se uči angleško in kitajsko, zraven pa dela kot vodič...zasluži cca 250 USD na mesec...medtem ko uradniki zasluzijo cca 80 do 100 USD na mesec..res bogo.
Povedal nama je par zanimivosti:
Včasih so uporabljali podobne znake kot Kitajci, ker pa jih Francozi niso razumeli, so jim vsilili svojo pisavo.
Davek na nepremičnine je zelo, zelo visok in čudno določljiv...glede na kvadraturo zemlje na kateri stoji hiša (njena širina)...tako so vse hiše zelo ozke in dolge ter visoke...spredaj imajo kak oken in vhodna vrata, ob straneh pa se večinoma držijo druge hiše...ali pa je samo stena. No nekateri so se pa sploh znašli in si uredili dom kar na vodi.
Nekateri imajo neverjetno dolge nohte in sicer večinoma samo palec in mezinec na desni roki??? jah to pomeni, da tisti ni kmet oz. ne dela na polju...ampak je "rojalty"..in se vsi trudijo imeti dolge nohte:))...
Kljub socializmu so skoraj vsi privatniki, sociale ni, ne glede na davke, pokrito imajo le osnovno zdravstvo in šolstvo, tako da praktično ni brezposelnosti...
....kje sva ostala....?
V Halong Bay/u sva šla na ladjo, ki pelje med nenaseljenimi otočki, jih je cca 3000, od tega jih ima 1000 imena.
Šla v neko jamo, ki ni ravno Postojnska ampak še vedno kar fascinantno.
Na ladji sva se imela noro.
Kopala sva se v morju (enega Irca je svinjsko ožgala meduza, je imel čisto rdečo roko), preizkusila sva se v kajaku (cruzala sva med lokalnimi ribici, ki živijo na splavih) .
in preživela romantičen večer na ladjici...
Sledil je zanimiv večer...zapričala sva se z 35 letnim Ircem (ožgancem:))), ki je 10 let delal v Londonu po 20 ur na dan pa mu je malo life dopizdu in je vse skupi pustu in šel malo okrog sveta (že 9 mesecev je na poti) in pa Francozom...no...v bistvu Alžircem, trenutno Avstralcem, ki je na 3 mesečnem dopustu...drugace pa 27 letni povzpetnik, ki prodaja elektriko v Avstraliji 24 ur na dan...čisto nasprotje od Irca...kot lahko razberete se je razvnela huda debata o ravnovesju v življenju...
Spala sva na ladji...romantično:)))...pri odprtih vratih sicer, ker ni bilo elektrike ponoči in klima seveda ni delala...pač težave z generatorjem.
Zjutraj pa vožnja nazaj v pristanišče...od Simchyja ker lije...tuš brez veze...revež...Barby:"Pa sploh ni tečen???"
Pred odhodom v Sapa mesto zvečer (tja sva šla z nočnim vlakom) sva šla na lokalno točeno pivo za borih 3 tDong = 0,125 EUR (cca...v glavnem djabe)...aja pa pivo je noro dobro (celo Barby pravi to).
Hitro pod tuš...na kafe...in to ta pravi njihov kafe...nimajo kafe aparatov, ampak ti ga pripravijo tako kot čaj s cedilom, dodajo pa koncentrirano mleko ...sladko ko svinja...ampak je pa mljask..sladica in pol:)) (...tudi za Barby:))))
Z busom smo šli do vlaka...na vlaku sva bila v kabini z dvema Vietnamcema, ki sta bila ubežnika po Vietnamski vojni in sta pristala v ZDA. Zdaj sta tu prvič skupaj z celo družino po 30 letih na potovanju...neverjetno prijeten par in debata je bila defolt...primerjava ZDA, EU in Vietnam:)) sva jim dala malo mislit kako je lepše v EU:)) .. tip je sicer smrčal celo noč.
Aja pa rekel je kako na Easy delajo v Ameriki, v ponedeljek se morjo spočiti od vikenda je reku...med službo dostikrat debatirajo in pijejo kafe...ne pa mi bumbarji:)) .
V Sapi ogled staroselske vasi.
Ljudje so oblečeni v svoje noše, ki so modre barve...zakaj?
obleke naredijo iz konoplje (canabis indius konopljus:)))
in jih barvajo z modro barvo, ki jo pridobijo iz indigo rastline (zeleni listi rastline se morajo namakati cca 3 dni in voda se obarva modro).
Kaj sva se zvedela na poti od vodičke: obstajata dve osnovni vrsti riža in sicer navadni (china) in "sticky" riž?? Barby je bila mnenja, da zato, ker raste na palicah???hm blond pač...no Simchy je bil trdno prepričan, da zato ker se po kuhanju drži skupaj v kepah??? kva?? no tokrat je imel pač prav...se mu je usralo:))).
No glavna hrana je seveda riž in zelje (poleg občasnih bivolov, psov in ostalih domačih živali (sory Tanja in Luka:))) ... no prvi del je bil Barby vseč..raj:)))
Lokalni prebivalci se poročajo zelo kmalu in sicer punce pri letih 14 - 18...pri 20ih so že stare za poroko, kot naša vodička, ki zdaj pravi, da je prestara in se ne bo nikoli poročila.
... aja poroko morajo odobriti starši, sicer se ne morejo poročiti, zato veliko parov naredi ceremonialni samomor (pijeta kri drug drugega,... da bi se lahko poročila v naslednjem življenju...lani je bilo v vasi takih samomorov 7).
Razvoj, kapitalizem sta naredila svoje, tudi tu je vedno manj otrok, sedaj v povprečju 4, včasih pa so jih imeli tudi 15.
Narava je neverjetna, ne moreš verjeti koliko odtenkov zelene obstaja:)))
živali pa so vseh drugih barv razenj zelene...
Popoldne sva zalegnila in se nato odpravila v mesto:)))
Vietnamski kafe in trznica...noro...kaj vse jim tu daje narava...
Zvečer na točeno pivo in spat:)) aja Simchy je šel ob 11ih na lokalni javni WC ... kakat...no scena: brez luči, WC pa usran...še dobro, da je imel s sabo fotič, da si je s flešem osvetlil sralno pot...:)))
Aja...v isti sekundi, ko je Simchy šel na WC so začeli lokalci osvajati Barby ... prišel je sin dejansko povedat, da je všeč njegovemu očetu:)))) jah če je pa oženjena:)))
Morava reči, da sva navdušena nad odgovori na nagradno vprašanje in imava zmagovalca...žal je lahko samo eden in po dolgi, dolgi debati, sva se morala pač odločiti za nekoga. Da utemeljiva. Ta oseba podrobno opisala kako riž zgleda, prva odgovorila na vprašanje (ja timing tudi šteje:)) in dodala tudi 3 prelepe fotke...
Riž je k žito, klasje in pol ne vem kako se predeluje do mojga krožnika...Bom pa vprašal UNCLE BEN*SA k ga srečam..
je pač to pretehtalo....Hory čestitava:)) nagrada pa...da ne bova pojedla besede...sledi, ko se vrneva...aja ostali ne izgubiti volje...nagradna vprašanja se sledijo:)))
No, da nadaljujeva najin potopis...naslednje jutro sva šla na pohod...po lokalnih vasicah, kjer živi 6 različnih manjšin, ki govorijo različne jezike, nosijo različne noše in se med sabo ne smejo poročati.
Videla sva največje bivole do sedaj.
..in po številu kolobarjev na rogovih se razbere koliko je star...v povprečju so 8 let (rabijo jih za vleko), živijo pa do 20, ko postanejo kosilo. Z vseh hribov teče voda in ponekod odplakne tudi del hriba...bila sva blatna, kot da bi imela borbe v blatu (aja fantje brez umazanih misli:)).
No ena blond Rusinja je imela čas, da si sredi blata in dežja popravlja frizuro in šminko...Barby in ena Irka sta umrle od smeha, k sta se delale mal norca iz nje...večina, ki je finih je na koncu pristala na riti v blatu...kako je bilo zabavno:))). V vsaki vasi se ukvarjajo z nekim ročnim delom...ena je bila še posebej zanimiva...iz hribov nosijo mehki kamen in rezljajo neverjetne stvari...čajnike, skodelice, svečnike, kipce Bude....
Zvečer sva se usedla na vlak nazaj za Ha Noi. No pred tem sva seveda spila eno kavico, pri sosednji mizi pa so naročili riževo vino...to ni vino ... ampak žganje. Enkrat sva mislila, da sva ga že pila, pa sva poskusila tooo...FAK...to pa je špirit...70% sigurno...v ustih kar izhlapi...Nejc to je za v gore, ko prideš na vrh:)) aja točijo ga pa kar po deci...ker Irka tega ni mogla spit in tudi za najinim poskušanjem je se vedno precej, precej ostalo...je na koncu šefica lokala zvrnila skoraj 1,5 deci tega žganja in se prijetno nasmehnila:))
Naslednji dan sva sla v "Perfume Pagoda" - whatever, nic po parfumu??? Vodic je bil en zadetek s pošpikanimi rokami, cisto nasprotje od prejšnjih dni...no 1 uro smo se vozili v ladjici na SONCU, pri 30 stopinj...tako da sva ziher kako sončarico fasala, pa sva bila namazana, s klobuki (špicasti kitajski) na glavi...Simchy je mel enega z roza trakcem:)).
Tempelj na koncu je sicer fascinanten, v bistvu je v jami.
Ampak na poti ti prodajajo svašta pa se ful so tečni, ker je VROCE....aja še ena ura nazaj po soncu, v ladjici...pol te pa skor pretepejo, če nočeš dat nobenega "tipa".
Drugi dan sva rentala moped in naredila "500 km"...
no šla sva malo po gužvastem Ha Noi.
Barby je že cist infiltriran voznik, še malo pa bi lahko imela v roki še mobi in čik (med vožnjo):)) …Simy pa infiltriran lokalc..
Kam sva vse sla...nor dan:)) najprej za tiste, ki imate občutljive želodčke...spustite tale delček...
Bila sva na ulici, kjer strežejo pasje meso, a nisva nič probala...je pa zanimivo, da vidiš same kravatarje, ki sedijo na 20 cm visokih stolčkih ob cesti...očitno je to meso kao neka "cusine"...tule naju niso prepričali...so naju pa na naslednji najini postojanki...ja šla sva v okoliško vas, kjer lovijo kače in iz njih delajo žganje ter pripravljajo pojedine....sva pa morala probat:)))...pred nama so najprej uprizorili malo šova...ata se je malo igral z eno kobro, pol so pred nama ubili najino kosilo, scedili kri v eno njihovo žganje, v drugo flaško pa nekaj zelenega iz kače (žolč???)...oboje sva probala, jah pač žganje...v en kozarec je dal srce od kače, ki je pred nama utripalo še kakih 5 min...fak ... malo nama je šlo na slab. Iz predstavljene kače so naredili tri jedi in sicer eno juho, na žaru ter neko čorbo??? tako kača ni nič posebnega...pišćanec je bolj, kaj šele svinjina :))...
No sej dobiš pa tudi kar ti srce poželi:
Konec posebnega dela:))
No pol sva se se malo furala po mestu, sla na kafe...zvečer pa končno spet na eno najino pojedino...po najinih merilih (ker od tiste boge kače se nisva ravno najedla in sva bila pošteno lačna)....kam neki?? valda sva sla v Indijsko :)) noro dobro...naročila samo vegi, Barby pa je naročila najbolj pekoče kar je možno...njam. Ker je v celem mestu zmanjkalo elektrike, sva že mislila, da bova ostala brez večerje...ker se nama ni dalo šetat okrog, sva pač ob pirčku čakala na elektriko...hvala bogu, da ni trajalo predolgo.
Naslednji dan zjutraj pa pot proti jugu...vsi prodajajo Turist Bus....midva pa pametna in ne ni šans..spet naju hočejo nategnit...greva z lokalnimi busi in sicer najprej do enega mesta na poti v Hue, Ninh Binh...pol pa še isti dan naprej z nočnim do Hue. Jah, ko sva prispela v NB, so nama rekli, da busa do Hue ni in da morava na vlak...šet po pol mesta...matr...ko prideva na železniško in glej ga zlomka...do večera ni nič fraj, pol pa pride spet en lokalc ni nama prodaja Turist Bus....aja postaja pa zgleda kot v Spodnji Kungoti??? Ker se nama je zdel, da bo ipak ta bus boljš, pa še razumna cena je bila, sva se odločila pač preživeti popoldne v tem pozabljenem mestu (od 4-rih bankomatov nama je eden na koncu končno le pljunil šuške)...na koncu je sledil NOR dan....najela sva skuter in sla v Tam Coc, zanimivost v okolici mesta...greš z ladjico po reki, ki te pelje skozi tri jame.
Na poti sva videla lokalce lovit polže...zanimiv sistem. Z eno palico, ki je navezana na avtomobilski akumulator, pošiljajo šoke elektrike v vodo, tako da polži priplavajo na površje, pol jih pa s posebnimi mrežami samo pobirajo z gladine.
....sledila je večerja ob vodi:)) malo romantike...probala sva spet tri čudne zadeve in sicer...ena je bil po najino gosja jajca s nekimi zelišči, druga neka pašteta zavita v liste bananovca in tretja na ognju pečena osušena sipa oz. faking velik ligenj....kdo bi vedu.
No sledila je grozna noč v busu do Hue...bus sva kot prvo čakala 2 uri, potem pa je bilo še tako malo placa, da imava oba čisto trde vratove...pa sva vseeno preživela:)))
Da ne pozabiva...nagradno vprašanje....tokrat vam dava 3 možnosti....Ha Noi ima cca 5 mio prebivalcev....po vaši najboljši presoji, koliko je registriranih skuterjev, vesp, mopedov,.... v tem mestu:
a) 1 mio
b) 2,5 mio
c) 3 mio.
….
….Nagradna vprašanja pa očitno res spodbudijo razmišljanja. No presenečena sva nad odgovori, ker preko njih zveva še marsikaj kar ne bi, ker nimava ravno časa za surfat. Hvala vsem za infote. Spet sva se morala pač odločiti za nekoga...Tokrat sva imela dva finalista Suzy in Luka. Slednji je na koncu zmagal. Nagrada sledi.
Odgovarjam na vajino vprašanje saj je tehnične narave, kaj me briga kako zgleda riž! :)
Po mojem mnenju je odgovor C. Poleg tega pa sem zasledil še par informacij na podlagi katerih sem se odločil za ta odgovor!
Naprimer tole:
There are an estimated five million scooters in Hanoi and about 20 million in all of Vietnam, making this country of 83 million people the motor scooter capital of the world.
al pa tole:
Dinh told me over 12,000 people are killed each year here in motor scooter accidents. NORO!!!
Da bosta vedla kakšni vse so vama na razpolago vama v priponki pošiljam sliko z ful različnimi skuterji!
Odgovor je seveda preko 3 milijone. 3 milijone je bila uradna cifra sam po izkušnjah sodeč bi midva tudi rekla da jih je vsaj 5 mio:))))
Tokrat sva v Saigonu (kasneje bova o njem pisala, ker sva mal vmes spustila in ni bilo ravno časa... v tem trenutku pa ščije kot da se je nebo odprlo...), no in Saigon naj bi imel nickname "motorbike":))) kar pomeni da jih je še več kot kjerkoli do sedaj.
No kje sva ostala....
Hue...
Matr ščije....!!!!
Zanimivo mesto... to je tudi prva postojanka v južnem delu Vietnama (pod dogovorjeno mejo - 17i severni vzporednik v državljanski vojni in pasu demitaliriziranega območja) - Od tu se pa začnejo ostanki vojne (veliko sva zvedela o vojni in tudi to, da se je predvsem dogajala na jugu...)
Še zmeraj ščije...fak ... že kake pol metra vode na cesti!!!!
Ker sva popotnika in nočeva organiziranih tur sva raje vzela skuter in šla sama na lov po znamenitostih okoli mesta - celo dopoldne sva iskala neke grobnice (zgleda kot, da so se Vietnamci dogovorili, da slabo označijo te znamenitosti samo zato, da bi raje vzel organizirano turo: primer: Tabla " levo 2 km je Tomb", po 6 kilometrih (misliš, da si falil) nova tabla " levo tomb 7 kilometrov" pa zaviješ in po 200 metrih je Tomb - ??/???-WTF očitno jim table ostajajo in jih pač dajo kjer jih rabijo...
nato sva se odpravila do avtobusne po karto in pa pogledat znamenito peščeno plažo...wow...pesek, pesek, pesek...lokalci pa na ležalnikih in restavracija ob restavraciji.
No da ne govoriva...resorti se kar množijo. So tujci očitno odkrili še en biser. Tam sva se usedla na eno pivo in kmalu je prišla mimo ena punčka stara cca 12 let (prodajala je sadje in oreščke) in kar ni šla stran...srčkano bitje, ki pa pravi, da se bo poročila s tujcem, ker so lepši in imajo denar???? so že pokvarjene od tujcev ki se pridejo kazat z debelimi denarnicami....po sončnem zahodu sva se odpravila nazaj v mesto...v indijsko ...njam:)))
Aja...še vedno ščije...Simchy že snema filmček....:)))....avtomobili in skuterji so obstali...zaliva jim auspuh!!!!
Naslednji dan sva si ogledala Forbidden purple city...ostanki od starodavnega mesta, ki se razprostirajo na par kvadratnih kilometrih...noro:))) Ime je dobilo po prelepih rožah in ker včasih navadni ljudje niso imeli vstopa v ta del mesta.
Tako ščije, da nam počasi zaliva hotel...recepcijo (kar je sicer pritličje...midva pa v drugem štuku...hvala bogu...samo bicikli so pa že na pol v vodi!!!! Osebje pobira vse kar je na tleh in daje na stole...fak, kaj takega ... v 1 uri je padlo ziher pol metra dežja:)))
.....tuki nam je internet ven fuknil...vse so ugasnil....kar sledi je produkt naslednjega dne :)))....opis dogajanja sledi...
Sledi dnevni bus :)) do Hoi An.
Peljala sva se mimo Danang-a, ki je bila včasih prva postojanka US v Vietnamski vojni, zdaj pa je eno glavnih poslovnih središč in seveda resortov. Pač nagravžno mesto in sva ga zato preskočila.
V Hoi An - u pa šok....noro mesto...samo cca 76 tisoč prebivalcev, same galerije, šivalnice svilenih cunj, proizvodnja svile (pokazali so nama kako zredijo črve, kako naredijo kokone in kako nato naredijo svilene nitke), stare hiške, romantične restavracije in bari ob reki itd. No šla sva na večerni sprehod in na pokušino tipičnih lokalnih jedi...bilo je noro dobro...jedla sva nek White rose (v rižev papir zaviti rakci), nek rižev papir ocvrt v ponvi (Wonton) , tipično juhico z rumenimi nudli (Cao Lao) ... zakaj rumeni??? hm okus imava po nagradnem vprašanju...
Rumeni so zaradi:
a) dodajo kilo jajc
b) dodajo koruzno moko
c) kuhajo v vodi, ki ji dodajo pepel
d) so dimljeni
Pričakujeva izčrpne odgovore...za pomoč: ti rezanci so tipični za mesto Hoi An in se dodajajo v tipično juho Cao Lao.
Naslednji dan sva šla v pristanišče na kafe in opazovala kako si natovarjajo cele gore robe na kolesa in motorje...
halo kako ujamejo ravnotežje, midva toliko stvari ne bi spravila v najino ta veliko alfico:))) Predvidevava, da se na poti do cilja pač ne sme ustaviti in nama je zdaj ratalo jasno zakaj zmeraj trobijo in kar vozijo vse povprek čez križišče...
Nato sva se šla zmenit za Cooking Class:))) in pa malo v šoping ... svilenih cunjic...Barby je bila v raju, Simchy pa na bankomatu:))) tako je, če si oženjen:))) no v tem mestu je polno trgovin kjer te zmerijo, si zbereš material in model in naslednji dan te čaka po meri narejena obleka:)))
Zanimivost, da so pravi trgovci. Ko sva iskala čike, pa jih model ni imel, je rekel samo koliko škatel in samo minutko, da se vrne...no sej ne da vmes ni zgubil neki biznisa. Ljudje se ustavljali pri štantu pa ga ni bilo...potem je pa še prišel praznih rok nazaj...AMPAK...je dal roko in reku naj prideva zjutraj, da jih bo ziher mel...zdilal smo se pač tut za ceno:)) in res jih je tip naslednji dan mel....nagradno vprašanje 2 :))) kar dva ...ker že dolgo nisva pisala....
Koliko stanejo cigareti in točeno pivo...aja kadiva Pall Mall in pijeva lokalno pivo:
a) čiki 5 - 10 tisoč dongov, pir 1 - 4 tisoč dongov
b) čiki 10 - 15 tisoč dongov, pir 4 - 8 tisoč dongov
c) čiki 15 - 25 tisoč dongov, pir 8 - 12 tisoč dongov
aja rate je cca 1 EUR = 26 tisoč dongov oz. 1 USD = 16 tisoč dongov :)))
PS: cene veljajo v normalnih razmerah in ne v primeru, kot se je nama zgodilo...ker je privzela, da sva butasta turista, ko nama je za dva pira in dve kavi hotela računat 50 tisoč dongov. NO razložila sva ji, da veva kok so cca cene in ji rekla kok ji dava MAX...pol smo se še malo kregal, se zdilal za ceno in dodatni pir (Barby je kar zatežen oster pogajalec), ker pač ni hotela spustiti cene, je pa prinesla še en pir:))) fak tule se ga skoraj moraš nasekat ... raje ti več prodajo, kot da spustijo ceno.
Naslednji dan dopoldne sva imela Cooking Class, lokalka naju je peljala na tržnico, razložila kaj je katero sadje, zelenjava, ribe...pri mesu smo šli bolj hitro mimo :)))....in tudi kako veš kaj je sveže, sočno,...in kaj ne:))
Potem smo kuhali kake 2 urice in jedla sva pač kar sva naredila: spring rolls, ribo na žaru v bananinem listu, ocvrte nudle z zelenjavo in hot pot z morskimi sadeži (noro dobra juhica). 
Popoldne sva najela bicikle in šla na plažo...
Peščena plaža dolga cca 30 km ..
Imenuje se China Beach in se razteza od Dananga do Hoi An -a. Ker nisva bila pripravljena na kopanje...Barby pa je vztrajala na kopanju...sva se v gatah in modrcu (ne Simchy) vrgla v morje...fak sej to ni bila ohladitev, voda je skoraj tok topla kot ozračje.
Sledil je nočni bus do Dalata...mestece v njihovih Alpah :))) - fak zebe naju, Barby so se vrnili spomini na Južno Ameriko in je bila rahlo (res samo rahlo) tečna...
Ob iskanju kafeta in zajtrka oz. kosila :)) naju ustavi model....Easy Rider...to so lokalci z malo večjimi motorji, ki poberejo turiste in jih na zadnjem sedežu svojega motorja peljejo po Vietnamu...hotel naju je nagovoriti na večdnevno turo po Hilands do Saigona...slišalo se je noro in tudi brala sva o njih, da je res lahko noro doživetje...samo glede na vse ostalo...so noro dragi...na osebo bi računali 70 USD na dan, kar bi naneslo za cca 4 dni za oba 560 USD...hm...midva sva pa zastavila kao low budget:))) no nisva se odločila za to varianto ampak sva raje naslednji dan rentala moped in se sama podala v GORE...tokrat malo bolj oblečena.
Najprej nagradna vprašanja....tokrat sta bila dva vprašanja in za prvega imava absolutnega zmagovalca....Janja čestitava, tudi deloholiki :))) si vzamejo čas za brskanje po internetu (recept bova uporabila:)))
Ej vidva pa sta zakon!!!!
Najprej tole: TAKOOOO VAJU ŽE POGREŠAM!!!!
Sicer pa sem si danes vzela čas in prebrala kar vse vajine potopise... ja nimam izgovora... Ampak se je pa prileglo tole za čitat.
Najprej, da ne pozabim nagradno vprašanje:
Juhica: pravilen je odgovor C, da jih kuhajo v vodi, ki ji dodajo pepel. Naj bi bil to pepel is posebnih dreves, ki rastejo v bližini Cham Island (ne vem kako blizu je to... :-))
No pa še recept imata tuki: http://www.noodlepie.com/cao_lau/index.html lahko pripravita tudi doma.
No spodi je slikca, pa ne vem če sta ravno tole jedla. Ti mi ravno ne zgledajo preveč rumeni... Najbrž niso pripravljeni s pepelom :-))
Ej drugo vprašanje se mi niti ne sanja, ampak bom ugibala. Morda a) varianta? Ne vem.
....pravilni odgovor je res
c) kuhajo v vodi, ki ji dodajo pepel
....za drugo vprašanje pa se glede zmagovalca se odločava in je tekmovanje še odprto....:)))
Kje sva ostala na najini poti....
Naslednji dan sva se z motorčkom odpravila v višine - bogu iza nogu:)) kako tuki živijo...lesene kolibe, ki imajo satelitske krožnike in seveda TV.
Na poti naju je 15x zalil dež, megla, oblaki, sonce to se kar menjajo iz minute v minuto....midva pa anorak gor, dol, gor, dol...na določenih prelazih je noro mrzlo in piha k pr norcih...v dolinah pa vroče in vlažno.
Na poti sva vozila od 60 do 10 km na uro...odvisno od stanja ceste (Buroti...tko k Kuba).
Kosilce sva mela v eni od zakotnih vaseh, kjer je lokalka učila Simchyja kako se dejansko je njihova juha z nudli...predvsem čemu so namenjene vse une pizdarije za dodat in solata...solata ni za zraven...trgajo si jo v juhico....no vmes se je prisrčno režala najini nerodnosti. Ko sva se že skoraj odpeljala je nek mulc prnesel eno žival podobno podgani, krtu??? kdo ve....gospodarica je bila vsa nasmejana, začela tehtat živalco in računat ceno????
Kasneje v mestu sva modelu pri katerem sva rentala bike, kazala slikice...je rekel njam, njam to mam pa jaz najraje????
Oooooo...končno sva doživela plantaže kave (ne tko kt v južni am.)...res halo...celi hribi...samo KAFE...
Hribe čisto ogulijo in zasadijo seveda kafe, samo na vrhu pustijo kot kapico dreves...predvidevava, da zato, da ne odnaša DEŽ zemljo:)))
Poleg kafeta, je pa ta predel znan tudi po JAGODAH, majo cele hribe rastlinjakov jagod in res so noro dobre...
Pot nisva naredila tako kot sva si zamislila, ker očitno sami ne vejo, kje se gre do kakega razcepa in kako do kakega mesta..očitno ne potujejo veliko...tudi karte so malo narobe narisane...npr na karti najprej mesto in nato odcep...v resnici odcep pred mestom????
Tako, da je bilo proti večeru že kar adrenalinska vožnja...tema, nikjer nobenega, sredi djungle....mame brez skrbi...sej piševa meil :)))
Po povratku v mesto sva šla na večerjo (po predlogu modela, ki nama je rentu bike)....kera sefica
Dala nama je meni, list papirja in rekla, da naj sama napiševa kaj bova jedla:))) no na koncu je najin tekst v vietnamščini popravila pri parih apostrofih...na poti proti kuhinji pa je naročala kuharju v angleščini???
Po večerji sva pa mela malo nervoze....ko sva kupila bus karte so nama rekli, da naj 1 uro pred odhodom čakava v mestu pred najinim hotelom, da naju nekdo pride pobrat...samo da tega modela ni bilo cca pol ure in sva hotela že vzeti taxi to postaje...še dobro da nisva, ker bi jim sjebala plan:))) res z minibusom pobirajo folk po mestu in jih dostavijo do avtobusa....no sjebala sva jih pa s preveč prtljage, ki jo je komaj dobesedno stlačil v MINIbus. Bila sva edina turista, karta je bila res djabe (napram prej), pa še service je bil nor??? tako da se sprašujeva, če so turistični busi dejansko res za en drek in še dražji??? od lokalnih.
Bus je predčasno ob 4ih zjutraj pripeljal v Sajgon na glavno postajo (kljub temu, da so nas sredi noči prevekslali na drug bus, ker se je naš pokvaril...tega sva že vajena iz južne am.)...fak ... norišnica... kaj pa zdej??? malo sva skulirala, se vsedla na prvi kafe in delala plan za naprej...toliko ljudi je pokonci ob teh čudnih urah, da zgleda kot pr nas sredi dopoldneva.
Po presedanju po busih in iskanju hotela....sva šla na ogled rovov v bližini Sajgona....
sledi nagradno vprašanje...
Kakšna je oz. je bila dolžina rovov, ki so jih uporabljali VC (Viet Cong - s) v vojni z USA. V njih so se skrivali, imeli dnevne sobe, bojne posvete, kuhinje, jedilnice, bolnico, vodnjake, in seveda pasti za Američane (kljub temu da bi se def Američani glede na povprečno konstitucijo telesa in bojno opremo zahaklali v njih). FAK so majhni rovi???? Pozabi "luksuz" Sarajevskega "širokega" rova.....
a) 500 metrov
b) 5 kilometrov
c) 200 kilometrov
d) 500 kilometrov
Malo sva se sprehodila po njih (Simchy se je vmes zataknil). Še BARBY glede na njeno "podhranjenost" je imela težave (malo po kolenih malo po riti).
V enem je bil celo NETOPIR, ki se nama je zabil v glave … BLJAK:))))))
Kaj več o teh rovih na kofetu v LJ...samo za pokušino... imeli so kuhinjo ki ne pušča dima?????? da jih Američani nebi odkrili... To so naredili s povezanimi medprostori, da se je dim porazgubil in prihajal na površje skozi majhne luknjice na riževih poljih....
Američani so ga FAK najebal na teh riževih poljih in džungli.... še bolj nama je postalo jasno drugi dan v vojnem muzeju....
...PAR stvari o vojni....???? FAK : se nama še sanjalo ni, točno kaj se je tu dogajalo...
Američani so imeli cca 800.000 ljudi v Vietnamu???
cca 70% vse njihove vojske (marinci, piloti....) je bilo mobilizirane.
Padlo jim je več ljudi kot v 2 svetovni vojni in korejski vojni skupaj - cca 60.000 plus 200.000 ranjenih
no ja,...na strani Vietnama pa je padlo cca 3.000.000 ljudi (tudi kmetov in nedolžnih)?????
Zakaj toliko? Vrgli so več bomb kot v 2 svetovni vojni in korejski vojni skupaj. Zradirali so cela mesta, hribe in uničili polja, uničili večino elektrarn, in infrastrukture.... (praktično so jih postavili za 50 let v preteklost). Ker niso vedeli kje so rovi in so imeli preveč svoje zgube na zemlji so se odločili, da celo območje tako zbombardirajo, da se še danes vidijo kraterji bomb na poljih ( z lufta zgleda kot Mars).
Med orožjem, ki so ga uporabljali so bile seveda sezmične bombe, napalm, pesticidi, fosfor, Agent orange, Agent purple,.....
Praktično vse kemično orožje so sprobali, kar je povzročilo, da je vegetacija v enem dnevu na celih območjih izginila (upepelila se) in imajo še danes probleme z njo, HKRATI pa so ljudje deformirani, tako na strani US, Avstralije in ostalih pomagačev, da ne govorimo o lokalcih, katerim se še danes rojevajo gensko deformirani otroci.... PA PO ŽENEVSKI KONVENCIJI je bilo očitno 3/4 uporabljenega orožja prepovedanega.....Nobeden še zato ni odgovarjal na strani US, leta 2001 je en senator prvič priznal, da so naredili masaker na določenih območjih (zakaj ne odgovarja pred HAAGom tako kot Miloševič, Karadžič...)
... DOST... tud midva sva se odločila raje za masažo. Hm nisva je doživela ker nisva mogla iz hotela...Zakaj??? Kot sva že v prejšnjem mailu namignila je začelo rahlo deževati... in bolj in bolj deževati... in še kar deževati....
No kanali pa nič ne požirajo....
Na določenih delih ceste v mestu po pol metra vode. Voda je vdirala v hotel, zato sva morala ugasnit računalnik.
Avtomobili in motorji so obtipali v vodi, ljudje so pometali vodo ven iz lokalov in panično pospravljali stvari... no nekateri so uživali. Otroci so plavali in se metali po vodi, pijani angleži pa so na križišču pod hotelom (aja midva na varnem na balkončku, samo rahlo zaskrbljena nad najinimi bicikli na cesti na pol v vodi) pa so navijali, ko jo kateremu od motoristov uspelo priti čez meter vode brez da crkne motor (za blondinke, če ti zalije auspuh motor ugasne)....
Pol k je tri ure scal je bilo treba še tri ure počakat, da vsa voda zgine... ljudje pa so praznili auspuhe in naprej po opravkih (večino že prej ni motilo da ščije). Ko je ponehalo je bil promet tak kot sredi sončnega dneva....
Ker nisva mogla do najine omiljene restavracije, sva se prestavila iz hotela na lokalni pir in še naprej opazovala dogajanje na cesti...
Vse se je končalo dobro, samo cunje sva morala počakat do jutra, ker najina hotelirka pač v takem ni hotela jih iti iskat.
(Luka Celebič, prikaz podrobnosti 7. 08. 08
Hojla!!!!
Kaj je vidva motorista spet neki zanimivega zato pa odgovarjam!!!!
Odločil bi se za odgovor c.)
Tlele mata da podkrepim svojo odločitev:
The Cu Chi Tunnels lie 75 km northwest of Saigon ... which nobody these days but the government and maps call Ho Chi Minh City. At the height of the Vietnam war, the tunnel system stretched from the outskirts of Saigon all the way to the Cambodian border ... something like 250 kilometres of tunnels.
Če vaju pa še kej zanima pa si poglejta na linku:
http://www.diggerhistory.info/pages-conflicts-periods/vietnam/tunnels.htm
Ful vaju že pogrešava!
Lupčke in objemčke!
Luka in Tanja!)
Najprej nagradna vprašanja...razglasitev zadnjih zmagovalcev....no na vprašanje glede tunelov se je izkazala Mama Marija :))).
Glede tunelov: naš šentviški tunel je že spet (četrtič) zaprt. Tokrat je padel omet na avto nekega Nemca. Tako spet odstranjujejo protipožarno oblogo in se pričkajo, kdo je kriv.
Imam poslovni predlog: Najemita nekaj Vietnemcev, ki so gradili tistih 200 KM (odgovor na nagradno vprašanje) rovov z vsem kar se rabi za bivanje notri, da našemu SCT-ju pomagajo urediti teh nekaj KM ceste (ne rabimo notri splanic, le vozno cestišče). Zasluži Posovni biser, bomo slovenski junaki, pa še cesta bo narejena kot je treba.
Aha, pa še odgovor na ceno čikov in pira (verjetno bi imela tam še manj motivov za prenehat kadit): po moje je odgovor
a) ciki 5 - 10 tisoc dongov, pir 1 - 4 tisoc dongov
tu je manj razburljivo, le mal po hribih lazim, ... pa rada vaju imam.
Cmok, cmok,
mami
Glede cigaret in pira pa žal ni noben pravilno zaenkrat odgovoril....tako da žal nagrada ni razdeljena....pravilni odgovori pa so
c) 200 kilometrov ter
b) ciki 10 - 15 tisoc dongov, pir 4 - 8 tisoc dongov (aja za turiste in ne lokalce:)))
Kje sva ostala na najini poti....
Naslednje jutro sva se odpravila v Mekong delto.
Sama brez turističnih agencij in njihovih paketov, zato sva morala pač par krat presedat bus...ker jih malo težko razumeva, pa vsi te drugam pošiljajo in probajo nategnit...en model nama je hotu prodat karto za bus za 200 tisoč dongov...le ta je pol stala 24 tisoč na postaji...seveda uradni:))....s tem da je model najprej reku...just wana help you??? jajaja... Prva postaja je bilo mesto My Tho, od koder gredo majhne ladjice med otoki in te zapeljejo do proizvodnje sladkišev iz kokosa, do lokalcev, ki delajo med, medeni prah in pa bananino žganje...sva probala, noro dober med, še prst sva pomočila v satje...
Čebelice sploh niso nevarne....žganje bol zanič, sladkiši pa pač sladki:)))...
Na tej poti sva videla tudi neke "fire flies" aja ...nase kresničke...to sva morala na enemu otočku čakati kako uro...vmes sva pa hranila krokodile...noro zabavno...res so požrešna bitja, za kos mesa...se najprej strogo skoncentrira, pol pa skoči k zajc...pa ne spusti ... tako da je bila vadba za bicepse:))).
Sledil je standarden večer....vietnamska nudl juhica in pa vrček pira.... Zjutraj sva se spet pogumno odpravila na pot...najprej v iskanje zajtrka in pa ladjice ... še vedno optimistično, da bova pot nadaljevala po vodi...jajaj...no zašla sva dejansko v pristanišče in na veliko tržnico...nakupila nekaj sadja in se usedla na kafe...sledilo je spogledovanje z enim fantkom, bil je tako srčkan, da sva mu dala okrog vratu en obesek...mali pa se je začel jokat kot, da bi mu starci rekli, da če ne bo priden, da ga bosta belca vklenila in odpeljala..no vsem ostalim se je zdelo noro zabavno in v sekundi nama je en lokalc prinesu še malo sadja:)))....aja kelnarca nama je razblinila potovanje z ladjo, saj je rekla, da je cena 500 tisoč dongov do najine destinacije...halo...sej je poceni, ampak za njih je pa FAKING drago...no sva se odločila za bus...po par kratnem presedanju je bila na koncu cena poti cca 45 tisoč dongov....no ampak pot ni bila sploh lahka...fak znajo biti kreteni... no počasi...prvi bus za cca 70 km je bil 12 tisoč dongov za enega...pol naju pa pred mostom čez reko v to mesto odložijo in rečejo .... tle pa vzamta drug bus do centra...jah OK ... pa naju med čakanjem že oblegajo motoristi, ki hočejo met najprej 100 tisoč za enga...cca 5 km do centra...halo??? pol spustijo ceno na 30 tisoč za enga...pa midva še kar, da NE...da bova čakala na bus....OK...pa bus pride...pa se modeli čudežno gnetejo pred busom in komunicirajo z voznikom....vprašava kok je do centra pa tip pokaže 6 prstov...Barby (sej blond ampak ... logična cena za tok km) in se usedeva gor...v veri, da bova dala 6 tisoč dongov za oba....HM, HM...k je hotu računat čez par metrov, je hotu met 60 tisoč....jaja...sva rekla, da kvečjemu 6 in ne 60...se začnejo vsi povprek dret...midva pa ....ja pol greva pa dol, ustavi bus....se pregovarjamo še kaki dve minuti...se seveda ne razumemo med sabo...zato tip dejansko ustavi in midva hladnokrvno dol z busa...pa pač pes:))) malo sva pač trmasta. Sprehod čez most je bil v bistvu zelo zanimiv...
Pogled na Mekong delto je nepozaben...
Tako da se je splačalo...po eni uri hoje po soncu, pa nama je vseeno presedalo in sva se odločila, da končno vzameva enega od težakov na motorjih, ki so naju spremljali po poti....jeh na koncu sva še vedno dala 15 tisoč za enga do centra....pa hvala bogu, ker je bilo v bistvu se vsaj 6 km od tam...tako da naju un busar v bistvu niti ni hotu TOK nategnit...ampak tuki cene tako nesorazmerno nihajo, da človek pač ne ve:)))
Mesto ( Vinh Long) naju je malo razočaralo...preveč turistično (za kao overnight stay pri domačinih so hoteli met tok k za hotel 4 zvezdice...ziher je pol ful avtentično...najbrž namečejo 20 ljudi v nek dorm pa rečejo, da je to izvrstna izkušnja) ...in sva jo ubrala kar naprej do naslednjega mesta...hvala bogu...noro mesto...več izkušenj KAJ je Vietnam itak doživiš na cesti....v bistvu sva ugotovila, da so ful prijazni, ko mislijo, da bodo kaj zasluzili, če pa vidijo, da iz te moke ne bo kruha...pa kar naenkrat ni busa do tam kot midva hočeva..ni storitve, nobeden nič ne ve in naju ne razume...itd.
Hvala bogu, da sva šla v Can Tho, ki je pa prou noro mesto...no imela sva malo srečo z najinim guesthousom...res ta prav Homestay:)))....aja, ko sva stopila dol s prvega :)) busa sva spet ugotovila, da morava čez vodo....spet motoristi okrog naju z nenormalnimi cenami, midva pa v polni veri, da naju bo nekdo spet probu okrog prnest....pride mimo ena lokalka z prvovrstno angleščino in nama reče, da morajo plačati trajekt za naju...pa da je še kar neki km do centra in da lahko za 5 tisoč dongov na enga zbije ceno...pa da je pol fer:)) OK...sledila je vožnja s trajektom ... dejansko sploh ni mosta čez reko v mesto, ker ga šele gradijo..in pol pač nabijejo ceno za trajekt:)))
V iskanju nekaj za pod zob....se nama je zdela najbolj vabljiva ena veranda pred hišo...jah tako tle izgledajo restavracije...na pol na domačem dvorišču, na pol na pločniku, s skodelicami in začimbami na mizah...ko sva zavila k njim so se vsi začeli iz srca smejati...sva uletela na domačo zabavo:))....prijazno so nama pač pokazali smer, kje se lahko nahraniva. Šla sva pol na standardno nudl juhico...ki naju je stala 20 tisoč dongov za oba...kar je 0,75 EUR....ker so bili poleg tega noro prijazni in je kelnar znal celo angleško, sva navrgla se 50% manche:))) bankrotirala lih ne bova:)))
Vse noro...hm razenj spanja...zakaj? jah sva v Mekong delti in glej ga zlomka, komarji so naju le zavohali...bol malo sva spala...pa se vstati sva morala ob 5ih , da gremo na Floating Market....ker sva bila zvecer cisto ubita, sva imela "misscomunication " in nobeden ni nastavil ure....no so naju uspeli zbuditi ob 5:40:))) in odpravili smo se na 7 urni izlet po reki....res noro ....
Videla sva whole sale, middle sale, retail sale,.... od sadja, zelenjave, rib, mesa, riža...in vse se dogaja na reki na čolnih...
Aja imajo tudi plavajoče kafiče in kuhinje juhic:))) očitno večina teh na čolnih več mesecev kar spi.. živi na teh čolnih.
Med vožnjo sva spet doživela od sonca do hudega naliva...jah anorak gor, dol.
Voznica je bila ful FACA...nabrala nama je rožice.
…odtrgala vodni kokos za spomin
….in naju poučevala o rastlinju in dejavnostih domačinov ob vodi ( v bistvu je vse skupaj zgledalo bolj kot mahanje z rokami in kazanje na stvari...ker v angleščini se je pri Hello pač končalo:)))
Popoldne sva šla na tržnico po malo sadja in zelenjave in za razliko od prejšnjih mest...naju tu sploh nobeden ni poskušal okrog prnest...ena mama je na pol za nama tekla, da nama vrne denar, ker se je Simchy-ju zdel 5 tisoč čist kul...v bistvu pa je žena dala nazaj 4,5 tisoč ...blo je 500 :)))
V tem mestu so res norci, vsi se nama smejijo in pozdravljajo...pa roke dajejo.
Za intermezzo....vse OK...ampak v Vietnamu imajo milijardo ščurkov, podgan, kuščarjev in podobne golazni...sva se že navadila, da se ti sem ter tja kateri od te golazni zabije po NESREČI v nogo ... med hojo, hranjenjem, pitjem kafeta...:)) vse dokumentirano!!!
Enako kot v Južni Ameriki jih je tukaj razvoj malo prehitel in ne dojamejo da se plastika ne razgrajuje tako kot organske stvari in mečejo PVC in plastiko kot da bi bil olupek od sadja. Zato se jim v propelerje od čolnov nonstop zatikajo plastične vrečke.
Naslednje jutro sva šla na redni kafe in proti severu Mekong delte in sicer do Chao Doc. Tja sva prišla z minibusom, ki naj bi v normalnem času tja pripeljal v 3eh urah...no mi smo prišli v 2-eh urah...fak, model je vozil kot idiot, tako da naju je bilo prvič kar malo strah, da bomo koga povozil ali pa s ceste padli....
Na prvem sprehodu čez mesto sva videla polno otrok, ki vadi borilne veščine...sva se probala sporazumet s trumo otrok, ki se je kar naenkrat zbrala okrog naju, ko sva se vsedla na klopco in jih malo opazovala...sva dešifrirala, da je ena veščina bila Taek Wan Do, druga pa Vi Na Tabo...tisti ki se malo bolj spoznate naju lahko popravite oz poučite...:)))
V mestu naju je kmalu pobasal en Cyclo in ker sva bila že malo utrujena od šetanja sva se tokrat prepustila njegovim napotkom...peljal naju je najprej na ribjo pojedino, pol pa na drug konec mesta na točeno pivo:))) vmes je z nama debatiral o državi in razmerah v njej...model je star 26 let in komaj zna brati, ima pa idejo da bo s cyclotom zaslužil za fakulteto in postal turistični vodic...imel svojo agencijo...upava, da ne bo obupal...ker je reku, da dobi procente če naju pelje do avtobusne postaje, sva se z njim zmenila še za naslednje jutro, da gremo skupaj kupit karte za bus za zvečer proti Sajgonu:)))res je model na svojem kolesu spal pred najinim hotelom od 6ih zjutraj, čeprav smo bili zmenjeni za ob 9ih
No karto smo kupili, midva pa sva najela skuterčka in šla v nove dogodivščine po vaseh....
Pogledat sva šla ostanke Khmer civilizacije...res je polno raznih templjev, kapelic in grobov...vsi s špičastimi vrhovi in pisanih barv:)))....bolj Hindujsko zgleda.
Pogledala sva si tudi "2 million dollar hill"....ki se tako imenuje, ker so Američani v vojni na ta hrib zmetali bombe v tej vrednosti...aja to bi za današnje razmere pomenilo cirka bomb za 200 milijonov dolarjev...hrib so pa napadli, ker so v njemu imeli Vietnamci svoj štab in skrivališče...plazila sva se spet med skalami in rovi...kar osupljivo...
...aja scal je cel dan...midva pa na motorju, kot da ni nič...:))) sva se že kar privadila...no ja...
V bližini Kambodže...hm...so ceste malenkost slabše...FAK... nič asfalta, peska, proda...ali katerekoli kamnine...samo BLATO!!!!!!!!
…in ljudje tako živijo...samo en nasip...levo in desno lesene hiške na deblih...in blato.
...tako da sva se vozila max 5 km na uro in Simchy je z nogami lovil ravnotežje...vmes je zgubil eno šlapo, ker se je tok blata gor prlimal...da SO BILE NJEGOVE NOGE RES KOT OD BIG FOOT:)))
...no malo sva se že prestrašila...še posebej, ker nama je en lokalc reku, da je cesta neprevozna in da morava kakih 50 km nazaj in ne 5 km naprej .... toliko je bilo po najini računici do asfalta:)))...ker so naju že pošiljali v napačne smeri, sva bila tokrat trmasta in sva kar nadaljevala...aja podatek, da sva bila švoh z bencinom je tudi pomemben in 50 km napram 5 se nama je zdelo bolj pametno...v blatu tam na meji z Kambodžo res nisva hotela obtičati in iskati 1 liter bencina....
...hvala bogu je Simchy prav ocenil in res sva sicer rabila kako uro do civilizacije...sva pa prispela...uf, uf!!!!
...po poti nazaj je še kar scal...tako, da sva bila mesta res vesela...sva se pa zapeljala čez vsako drugo lužo,da sva sprala blato iz svojih nog in motorja...ko sva prišla v hotel in vrnila motor, je lastnih kar malo zmeden hodil okrog motorja...si je že mislil, KJE sta pa bla ta dva???? še dobro, da so slabi v angleščini in sploh ni vedel kako naju kej vprašat al pa napizdit:)))
no šla sva v iskanje hrane...in spet naletela na najin cyclo...se je kar prisedel s svojim kolegom k nama pri večerji in že začel...kam gremo danes...aja pa hitro pojejta, ker mata ob 12ih bus, pa če hočva še kam...da mormo it!!! no peljal naju je v disco...hm...lokalni disco...posebnost...ker modeli vstajajo ob 5ih , grejo tut v disco prej in prej spat...tako, da se disco odpre ob 8ih in ob 12ih zapre...notr pa dejansko lokalci, ki se razmetavajo na disco muziko in na veliko zlivajo vase riževo žganje...pijača je pa notri 5x dražja kot na ulici, zato so v discu samo premožnejši, beri mafija, ker tukaj so bogati samo tisti, ki iz Kambodže švercajo cigarete, cunje....drogo...
V discu so samo tipi in hostese, tako da je bila blond Barby k iz lune:)))
Sledila je nočna vožnja do Sajgona...
...sva šla kar do svoje mamce…v isti hotel…pa malo spat :))
…zdaj sva še kar tukaj, sva pa ta dva dni malo izležavala, šopingirala in šla na masažo…:))…sva se odločila za tipično vietnamsko masažo…šla sva kar na njihov institute, kjer masirajo slepi…noro je pasalo po tem napornem mesecu…aja možgani so še kar na OF, tut če se počasi vračava…in se vseh VAS že ful veseliva :))
...se vidimo doma...
Barby & Simchy
