Spet je čas
za eno popotovanje. Ker greva najbrž še zadnjič na potovanje za štiri tedne sva
se odločila, da greva v oddaljen del. Barby je predlagala, da greva še enkrat v
Indonezijo, samo da greva bolj proti Iran Jayi oziroma Indonezijskemu delu
Papue ali pa kak Sulavezi, Kalimantan itn... Potem pa je Simchy predlagal Papuo
Novo Gvinejo, kar je še bolj vzhodno;-). No, pa tudi bolj neobljudeno in
naturistično. Da pa bo bolj zanimivo sva rekla, da ne greva preko Port
Moersby-ja ampak preko Indonezijske Papue in tako poskusiva vsaj delno
pregledati cel otok, da vidiva kakšne so razlike če sploh so. Pa tudi PM ima
edino mednarodno letališče v PNG, ki pa ima zato zelo drage lete. Leteti bi
namreč morala preko Avstralije.
Barby se je
takoj strinjala in kupila karte do Jayapure. To je kot nek center indonezijske
strani na severu otoka, ki je krati najbljižje edini kopenski meji med
državama. Kmalu sva ugotovila, da je ta otok kot celota zelo poseben. Ko sva
kupila Lonely in preverjala mape na netu sva videla, da je tako vzhodni del kot
tudi zahodni del zelo nepovezan med seboj. So deli obeh strani otoka dostopni
le preko rek ali zraka. Cest v velikih delih sploh ni oziroma so bolj peščene
ceste, ki pa niso prevozne skozi celo leto. Zato sva se odločila, da ne bova
preveč planirala ampak si bova zadala okvirno pot kaj bi rada videla in počela
potem bova pa videla kako hitro se lahko premikaš med kraji in se bova
prilagajala. Hkrati pa je odvisno od cen saj so določeni deli zelo dragi, ker
je potrebno tja vse (hrana, gorivo, voda, itn) dostavljati ali z avionom ali
ladjo.
No, ker je otok en večjih so glavni
deli v načrtu:
1)Severno
zahodni del, od meje z Indonezijo do Sepik porečja. Ta del je dosti nerazvit
saj je odrezan od ostale države zaradi visokega hribovja in seveda reke Sepik.
Tako da je edina cesta recimo do Vanima iz Indonezijske strani, od Vanima
naprej do Wewaka pa je bolj bogo. So pa ti kraji bili prve postojanke
kolonialistov Nemcev konec 19 stoletja. In med drugo svetovno pomembna oporišča
Japoncev (predvsem Wewak). Predvsem ta mesta živijo kot pristanišča za izvoz
(ali bolj rečeno izčrpavanje) gozdov in rudnin. Izčrpavanje misliva zato, ker
so do sedaj tujci zelo poceni pobirali rude v PNG, ker je ljudstvo v večini še
neizobraženo. Posekavanje gozdov s strani avstralskih in ameriških korporacij
pa tudi poteka s svetlobno hitrostjo. Ljudje se sicer počasi že zavedajo
problemov samo je pa politika tako skorumpirana, da bo se trajalo predenj bo
raja kaj dosegla.
2)highlands. To je centralni del, kjer so Avstralci ŠELE v 30ih letih 20 stoletja med iskanjem zlata naleteli na več kot milijon ljudi, ki pred tem nikoli niso videli belega človeka. Kar zanimivo ko pomisliš, da lahko kakšnega res starejšega človeka srečaš danes, ki je takrat, ko so belci prvič prišli, bil otrok!?!? No v tem delu je bilo toliko plemen, da imajo še danes cca 820 jezikov.
3) madang in monroe provinci. Ti dve sta med bolj razvitimi in tudi turistično najbolj razviti (beri... Minimalno, s kakšnim guesthousom in celo resortom sem in tja). Glavna atrakcija je potapljanje, zaradi velikega števila potopljenih vojaških ladji in avionov ter veliko živih bitji in koral pod vodo. Kot omenjeno pa je veliko ostankov WWII tudi na kopnem
4) otoki New England in New Ireland. Vulkanska otočja, kjer je čisto svoja kultura in hkrati veliko potapljanja. Glavno mesto New Englanda je bilo 1994 zaradi hkratnega izbruha dveh vulkanov čisto opustošeno. Namreč pepel je prekril mesto in ker se ga je nabralo par metrov, hiše niso zdržale pod težo in so se zrušile.
5) Indonezijski highlands (Baliem Valley). Ljudstva naj bi bila ista kot v PNG, je pa ta del mogoče malo bolj rizičen saj se počutijo, da so jih Indonezijci / belci zasegli ( kar je res) in jih hkrati izkoriščajo tako da sekajo gozdove in izkoriščajo rudo medtem ko njih samo preselijo in jim nič ne dajo v zameno (v PNG dobijo vsaj najemnino/odškodnino, pa kakršnakoli je). Istočasno pa naseljujejo otok z Indonezijci.
No teh 5
delov nameravava pogledati, če bo seveda uspelo in se dalo ( prioriteta so
točke 1, 2, 3, točki 4 in 5 pa samo če bo čas in če se kaj drugega ne bo dalo).
Sedaj pa na pot in dogodivščinam naproti :-).
Oooooooo, nice, nice, nice ... happy da spet berem vajin blog :)
ReplyDeleteUauuu, od lepih, veselih, malo manj veselih, čudaških, nenavadnih, žalostnih in nesrečnih dogodivščin.....vsega po malem.Najbolj sem se nasmejala tistemu kruzanju po rekah :))) Dobrodošla nazaj !!
ReplyDelete