Malezija

Nervoza raste, pričakujeva mami, da se nama pridruži na odkrivanju sveta in sicer odkrivanju Malezije in delčka Tajske. Prideva do letališča trdno prepričana, da obstaja en terminal, na katerega sva midva priletela iz Filipinov in na katerega sigurno prileti tudi mami. Hm?? Že na poti do letališča so bili dvoji smerokazi, eni za glavno letališče in eni za »low budget« lete. No ta zadnjega sva midva priletela, na glavnega pa seveda mami. Ker sva šla par urc prej na pot naju ni skrbelo, da bi bila prepozna za njen pristanek, sva pa imela eno drugo skrb!! Ko smo se zmenili, da gremo do Phuketa, sva ji kupila karto Phuket-Kuala Lumpur. Sej ne bi bil problem z 2,5 ure razmika med njenimi leti, če bi to pomenili isti terminal, ne pa terminal, ki je več kot pol ure stran!! Študirala sva kako to rešit, a bo mogoče dovolj časa, kaj narediti ... ampak ker nisva hotela mami povzročati sivih las, sva poskusila prestavit njen let. Uf je ratalo prestavit let na 2 uri prej, sicer za manjšo provizijo, ampak bomo preživeli.

Pričakovanje mami je bilo pa stresno!! Ne res! Sva jo hotela najprej malo pohecat in se skrit za en steber. Da vidiva kako reagira ob prvi težavi, ko naju ni od nikoder . Ko je njeno izkrcanje trajalo več kot eno uro, sva postala pa živčna in nisva imela več veselja do skrivanja.

Skupaj smo jo mahnili v center, bolj natančno v Kitajski predel, kjer sva našla en poceni, a dokaj čist hostel. Še vedno je najbolj ekonomično po Aziji spati pri Kitajčkih. Pač se znajo iti biznis. Res, vse profitne zadeve so v rokah Kitajcev, trgovinice, hostli, barčki, itd.

Popoldne smo zastavili bolj na izi, da nama mami prvi dan ne reče: Jaz grem takoj nazaj. Šli smo na t.i. »night market«. Zanimivo, kako se nagnetejo s stojnicami, prodajajo pa vse od kurjih krempljev na žaru do zaves.

Sprehod sploh ni bil tako kratek, še posebej, ker sva se midva že zapičila v restavracijo za večerjo in je bilo treba priti na drugi konec centra. Kuala Lumpur je mešanica med Malezijci, Kitajci in Indijci. Ko sva odkrila eno pristno indijsko restavracijo, sva se ponovno zaljubila v Indijo in že delava plane, kako bi jo vrinila v najin plan. No stvar je v tem, da je njihov futr vrhunski in sva želela tja peljati tudi najino mami.

Sva se hecala, da jo bo ziher zažgal od čilija, pa naju je na koncu presenetila...pa sej ni tok pekoč..no kasneje si je vedno dajala dvojno dozo čilija na vse kar smo naročili, pojedli. Super je bilo: »garlic nan, lassi, curry, birjani, buter nan,...mljask.

Naslednji dan pa ogled mesta. Najprej Petronas towers. Stolpnici sta kot narisani in se uvrstita med najlepše zgradbe na svetu.

Žal nismo mogli na most med njima, ker ga prenavljajo in smo zato šli še na najvišji stolp na katerem je razgledna ploščad (Simchyju se je že drugič to zgodil, da ni mogel na Petronas ). Pogled na mesto nam je vzel sapo, predvsem pa nas je presenetilo, kako zeleno je to mesto in koliko stolpnic ima. In še nekaj. Malezija je neverjetno čista!!!! So jo v zadnje 5 letih očitno zelo dobro počistil. Pet let nazaj je bila bolj umazana od Tajske in sploh od Singapurja, zdaj pa težko najdeš smeti!!! V karto smo imeli vključeno še simulacijo s Formulo 1. Ni ravno kot v Vegasu na dejanski dirkalni stezi, je bilo pa vseeno zabavno.

Po ptičji perspektivi pa je bilo treba raziskati eno od tržnic. Ribe, meso, zelenjava, sadje, pa tudi dragi kamni, telefoni, itd... aja pa svinjarija za znort. Pač to so tržnice...

Vseeno se nismo dali motit in šli na kosilce v lokalno betolo.

Poleg centralne mošeje, smo si šli pogledat en fascinanten hindujski tempelj. Posebnost njega je, da je postavljen v jamo, do njega pa vodi 300 stopnic. Pošteno smo se nadihali, ampak bilo je vredno. Po poti pa ti dajejo vzpodbudo luškane opice, ki fehtajo za hrano.

Dosti je bilo hoje in več kot zaslužili smo si tretma za naše nogice... pomočiš jih v bazenček z majhnimi ribicami, katerih posebnost je, da jim je okusna odmrla človeška koža?? Nekaj ni v redu z njimi. Ribice te dejansko na pol glodajo in občutek je zelo nenavaden, v bistvu malo žgačka. Po tretmaju smo imeli noge kot dojenčki.

Po napornem dnevu smo si privoščili pivce in pa rahlo nenavadno večerjico. Izbereš si razna nabodala, od mesnih zadev, do morskih, zelenjavnih, nedefiniranih in jih ali popečejo na žaru ali pa sam pomahaš v vrelo vodo in si sproti kuhaš. Zabavno in okusno.

Naslednji dan smo šli še na sprehod do dveh kitajskih templjev in do največje mošeje, nato pa smo jo mahnili v centralni del Malezije, v Cameron highlands, se malo ohladit. Temperature so se po poti kar precej spustile in zvečer, ko smo prispeli v Tanah Rata, smo si morali oblečti dolge hlače in jakne. Sprememba je prijala. V hotelu smo spoznali »Bello«, prijaznega ladyboy-a, ki nam je navdušeno prodal izlet za naslednji dan. Malo nas je skrbelo, kako bo zgledal sprehod po džungli, če bo deževalo, tako kot vsak dan. In res... bil je deževen dan in morali smo uporabiti palerine.

Sprehod je bil nor in na koncu smo videli kao največjo rožo na svetu. Zakaj kao? Ker v bistvu sploh ni roža, ampak spada v skupino gob. Je pa prava redkost in smo imeli srečo, da cveti v tem času.

Poleg trackinga po džungli, smo šli še na ogled plantaž čaja in pa največjo tovarno v teh krajih. Pogled na te hribe, nam je dobesedno vzel sapo!

Za tem smo zavili še na plantažo jagod, nič posebnega na pogled, ampak vseeno okusno.

Naslednji dan smo odrinili proti otoku Penang in znanem Gorgetown-u. Otok je znan po neštetih templjih, pagodah, mošejah, plantažah sadja in začimb, itd.

Je ena od najbolj obiskanih turističnih točk Malezije in tudi mi smo se podali raziskovat ta del. V Gorgetow-u smo si šli pogledat eno mošejo, kjer smo se zadebatirali z enim od »predstavnikov te mošeje«. Ni v bistvu duhovnik, ker jih v islamu nimajo, ampak je bolj kot pomoč pri iskanju odgovorov. Seveda smo ga morali vprašati par stvari. Pojasnil nam je na primer, da so pri njih ženske zakrite, zato ker so moški šibkejši napram ženski in je potrebno žensko zaščitit pred moško slo.

Torej v lepoti določene ženske naj bi užival le njen mož in z zakrivanjem preprečijo, da bi si jo želel še nekdo drug in povzročil prepir v družini. Ženskam tudi ni potrebno hoditi v mošejo molit, lahko to počnejo doma, medtem ko je priporočljivo, da moški pride 5-krat na dan molit. Nato nam je razlagal podobnosti med verami in kako ne bo mira na zemlji, dokler ne bomo vsi iste vere, oziroma dokler ne bomo dojel, da v bistvu vsi v isto bistvo verjamemo in da imajo vere pač podobne zgodbice in »zapovedi«. Glede tega smo se kar strinjali drug z drugim. Nato smo ga še izzvali z vprašanjem, ali res piše kje v koranu, da bi morali ubiti nevernika (kot Američani radi navržejo »kill the infidel«. Na to vprašanje smo iskali odgovor na netu, pa smo naleteli samo na res razgrete razprave, celo sovražne. Takoj mu je bilo jasno o čem govorimo in si je res vzel čas, da nam je razložil, kako je to vzeto iz konteksta in kaj dejansko jim koran narekuje. No bilo je zelo poučno.

Naslednji dan je najprej sledil ogled kačjega templja. Ja res, to je kitajski tempelj v katerem se kače prosto gibljejo. Pa strupene so!! Ko pristopiš h glavnem »oltarju« je napis, ne dotikaj se kač, ker so strupene?? So pa zelo mirne, se sploh ne premaknejo...seveda ker smo jih pustili pri miru. Poleg templja pa je še kačja farma. Kljub ugovarjanju Barby smo šli vseeno noter (aja to je za njo kot živalski vrt, ergo mučenje živali).

Za tem smo se odpeljali v »tropical fruit farm«. Z mami sva bile na trnih zaradi tega že od jutra. Kaj vse obstaja!! Ogledali smo si sadovnjake in se podučili o raznih vrstah.

Vsi pa smo nestrpno čakali na pokušino na koncu. Na izbiro smo imeli cca 15 vrst tropskega sadja za poskusit...in to v neomejenih količinah. Najboljši je še vedno mango!!

Po tem, ko smo dejansko obkrožili že cel otok, smo se odpravili nazaj v mesto. Med čakanjem avtobusa nam je ustavila ena Kitajka in nam rekla, da nas zapelje do prvega mesta, kjer moramo zamenjati bus. Med potjo smo bili spet firbčni in jo spraševali kakšno je tu življenje. Je takoj pojamrala, da imajo žal še vedno po tolkih letih muslimani ful privilegijev. Na primer, da dobijo precej cenejše kredite, pa da dajo manj za šolo, pa da plačujejo manj za nepremičnine,... hm??!! Drugače pa je rekla, da se je v zadnjem letu precej spremenilo v Maleziji in sicer predvsem, da so dojeli kako dobro lahko živijo od turizma in da je predpogoj za večje število turistov, da očistijo državo. Res je, država je presenetljivo čista.

Zvečer smo šli na »night market« na večerjo. Izgleda kot en velik »food court«, vsak pa si vzame kar mu paše. Na izbiro pa od Filipinske, Japonske, do Indijske kuhinje...mljask.

Naslednji dan pa trije ogledi: kitajski tempelj, vila od t.i. »Rockefeller of the East« ter največji budistični tempelj v Maleziji. Vse tri so nam vzele sapo!! V kitajskem templju so imeli ravno neko procesijo, ko so vsi prinašali hrano v tempelj. Smo kasneje prebrali, da nosijo hrano za njihove umrle prednike, ker po njihovi filozofiji morajo skrbeti enako za žive in umrle in tudi umrli so lačni. Za razliko od Tajcev, pa Kitajci vseeno to hrano (ki jo umrli ne morejo do konca pojest) lahko nesejo nazaj domov in pojejo. Kaj z njo naredijo na Tajskem, se bomo pozanimali tam.

Vila...uf...to pa je premišljen način gradnje. Vse je narejeno po filozofiji »feng shui«. Smo ugotovili, da so Kitajski definitivno najbolj vraževeren narod in jih je res strah, da bi ostali brez denarja. Cela zgradba je zgrajena, tako da je prost pretok »denarja« v hišo.

Za konec dneva pa še malo duhovnosti, šli smo namreč v budistični tempelj. Morava reči, da je tempelj tako fascinanten, da se uvrsti med top 3 zgradbe/ spomenike, kar sva jih kdaj videla (prvi je še vedno Taj Mahal). Imenuje se »Kek Lok Si Temple«. Po naporni hoji v hrib (spet se ponavlja...potrebno se je namučiti na poti k bogu), prideš najprej do majhnega jezerca z nešteto želvicami. Jih je toliko, da kar ena čez drugo ležijo.

Ko nadaljuješ pot pa se naenkrat odpre pogled na res ogromen tempelj!!

Gradnja je trajala 20 let, zgrajen pa je v treh stilih. Oktagonalna baza je v kitajskem stilu, osrednji del je v tajskem stilu, vrh pa v burmanskem. Med našim obiskom so ravno molili, tako da smo se tudi mi za kake pol urce umirili in uživali v mantri.

Naslednji dan pa Tajska!!!!!!!!!! Končno!!!!