Sva pozabila povedat, da sva bila v Miamiju v Hooters-u, ker je Barby hotela videt frajlice. Niso bile na kotalkah tako kot v filmih, so pa napedenane!! in pocukrano prijazne. Vsake 2 minuti pride vprašat, če je vse v redu in če bi še kaj drugega želela. Ko sediš eno uro, ti grejo že rahlo na živce.
Ker je ZDA dežela hitre hrane in ker je potrebno in tudi ekonomsko smotrno jesti, kar jejo lokalci, je skoraj neizbežno, da vsaj 1-2 krat na teden Simchy je hamburger. Zato sva se odločila, da bova vodila evidenco o okusnosti hamburgerjev, ki jih bo po poti v ZDA poskusil. Zaenkrat je vrstni red prvih treh naslednji: No.1 “Whataburger” (hoče potegnit na domačo pleskavico
), No.2 Burger King Whopper, No.3 Wendy’s.
Iz Miamija sva šla po centralni Floridi med polno jezeri do Orlanda. Tu je Florida čist drugačna kot Miami.
Mesta so poimenovana na primer Indiantown,… kar pomeni, da sva takoj videla več Indijancev. Barby je postajala nervozna že samo zato, ker sva bila že zelo blizu !!! Walt Disney World-u !!! Jupi!
Najprej pa pot. Malo naju je skrbelo kako bova midva spala na teh parkiriščih, še bolj pa, kje se bova v bodoče (nisva več ob obali!) tuširala. Hm! No na poti opaziva tablo, ki nakazuje na smer proti “truck route” in se nama posveti, da mogoče pa imajo kako internet stran, kjer je seznam počivališč za tovornjakarje?? sej se ja morjo tudi oni sem pa tja stuširat??!! Nisva imela interneta sredi ničesar, zato sva kar sledila tablam in res odkrijeva luksuz od bencinske z ogromnim parkingom za tovornjake, tuši, pralnico, fast food-om, Wi-Fi, itd. Uf no to bo pa ena mirna noč. Sva prvič spala kar pri odprtih vratih. Naslednji dan sva posrfala po netu in res odkrila par strani s seznami takih počivališč.
!!!WDW!!!
Že vhod v park je neverjeten, to je celo mesto. Sorry Verdev, da takrat nismo šli, se res splača . Do parkinga sva rabila kake pol ure! V kompleksu so 4-je tematski parki: Magic Kingdom, Epcot, Disney’s Hollywood Studios in Disney’s Animal Kingdom (tega sva preskočila, ker ne podpirava živali za rešetkami). Prvi (MK) je dejansko za otroke, ampak je doživetje tudi za nas ta stare, samo bolj adrenalinske točke moraš izbirat.
Midva sva šla tiste (aja ne moreš vsega videt in sprobat, ker kot prvo vsakič stojiš v vrsti od 10 do 45 minut odvisno od zanimivosti in pa še milijon jih je), ki zahtevajo določeno višino otrok !! V tem nama je bil noro všeč Space Mountain, vlakec smrti.
Drugače pa je vsak dan parada likov kot je Miki Miška. V Epcot-u naju ja najbolj navdušila simulacija izstrelitve v vesolje, kjer dejansko čutiš pospešek ob izstrelitvi, pol greš pa do Marsa in nazaj.
Noro je bila tudi kot neka testna steza sponzorirana s strani General Motors.
Ta tretja nora stvar je bila pa simulacija letenja z zmajem preko vseh tipov pokrajine v ZDA, podnevi in ponoči.
V Hollywood Studios sva šla spet na dve adrenalinski zadevi in sicer The Twilight Zone Tower of Terror in pa Rock ‘n’ Roller Coaster starring Aerosmith. Prvo je kot nek star hotel v katerem straši, greš namreč v dvigalo, kateremu se kar naenkrat zmeša in gre z neverjetno hitrostjo gor, dol (prosti pad), levo desno…vmes se ti pa okna odpirajo, tako da vidiš cel park. Barby je tu skor dušo zgubla.
Ta drug “Aerosmith” je pa noro hud vlakec smrti.
No kot ste verjetno pogruntali sva cel dan laufala od enega vlakca do drugega in se noro zabavala…pač zabaviščni park.
Naslednji dan sva se zapeljala še po znani “International Drive”, ki je ulica s tematskimi hoteli, restavracijami, bari, trgovinami, itd. Cotkano!! Najbolj so pa se nama dopadle hiše zgrajene, kot da so obrnjene narobe (te sva vidla potem še bolj severno ob obali, tako da jih mora biti več po celi ZDA).
PS: Zgornji fotki sta prvi fotki z novim fotičem!
V Orlandu je tematskih parkov poleg WDW še milijon in mesto v bistvu živi samo od tega, ampak midva sva jo mahnila proti severu.
Zaradi slovenske birokracije sva imela spet neke opravke (pač vsa možna pooblastila, ki sva jih notarsko naredila v Sloveniji pač niso pokrivala ene specifične potrebe!?!?!?! ). No sva morala slovenski dokument podpisat in nest v ZDA k notarju v potrditev. Kot veva kako je to cehovsko urejeno v Sloveniji sva se bala, kaj bova sploh lahko uredila. A bo notar hotel potrdit dokument v tujem jeziku, če ne, a bodo v SLO sprejeli dokument v angleščini, KOLK naju bo stal ta štos, kako sploh najti notarja, kako delujejo v ZDA, itn. No, na netu sva jih par poiskala in šla v lov. Prvega ni bilo doma ampak se je splačalo . Peljala sva se v četrt vil, kjer imaš na vhodu v četrt zapornico . Tako, da sva se lahko peljala med vilami v zaprtem naselju. Po še parih poskusih nama je en odvetnik rekel, da naj greva k trgovini, da je tam FedEx in tudi notar (pa sva že na netu to vidla, da ponujajo notarske storitve??). Prideva tja in res en prijazen Anglež ima vse poštne storitve in tudi notarske. In ugotoviva, da imajo v ZDA notarska pooblastila osebe, ki niso pravniki?!?!? – On razloži, da tudi v Angliji moraš bit pravnik, tukaj pa ne in da je zaprosil za pooblastilo ter ga dobil. Hkrati je omejena cena potrditve na 10 USD z zakonom. No on nama je računal 8 USD na podpis (?!?!?!?!?!? KOLK NAM V SLO RAČUNAJO?!?!?!?). Sam vprašal je, kaj piše v dokumentih in ali potrjuje vsebino ali podpis. Ko sva rekla, da podpis je rekel ni problema, samo dva uradna dokumenta rabim (pasoš in osebno ali vozniško). In sva dala za tri pooblastila in hitro pošto 50 USD . Samo upava, da se v SLO ne spomnijo, da mora biti slovenski notar 
.
Naslednja postaja je bil Tallahassee, glavno mesto Floride. Glavno mesto je nastalo tako, da so našli salomonsko rešitev in določili mesto med dvema kandidatoma (Pensacola in St. Augustin, slednji je najstarejše še obstoječe mesto v ZDA). Tu sva si šla ogledat tipičen ameriški “campus” na univerzi. Dejansko so na eni ulici samo hiše bratovščin npr. Kappa Alpha .
Od tu pa po obali do Mississippi-ja (končno “The South”, če ravno že sever Floride je dejansko po izgledu “The South”).
No do tja sva se peljala po slavni Scenic Hwy 30A, ki je cesta ob obali kamor hodijo “red necks” na dopust (zato se imenuje “redneck riviera”, drugo ime pa ima po prelepi beli obali z zeleno vodo – “esmerald coast”").
Nama je ta del daleč lepši od Miami Beach-a, ker je dosti bolj naravno, minimalistično, rahlo spominja na Jadran, samo da je po ameriško dosti bolj vse urejeno. Peljala sva se pa tudi čez kao idealno mestece Seaside. Znano je predvsem po tem, da so tu snemali film The Truman Show. Je dejansko eno lepših obalnih mest kar sva jih kdaj videla.
Florido sva zaključila v Pensacoli. Šla sva v Pensacola Naval Air Station. NORO!! Kot prvo je vhod zastonj (tut v muzej) pa še ful ga promovirajo, kot drugo vsi so nenormalno prijazni in pripravljeni vse razloži (pač vojska je tu business).
Sva šla na primer na svetilnik in ata na vrhu (zaposleni, upokojena obalna straža) nama je razložil vse o vojski, obalni straži, mornarici, itd. , pa še kakšno šalo na račun marincev je stresel …naj bi bili ta butasti. No ugotovila sva, da so tu v ZDA vsi mal omejeni. Dejansko vejo samo o stvareh, ki jih počnejo in nič drugega. Sva ga spraševala zakaj potrebuje ZDA 5 različnih vojsk (vsaka ima na primer svojo aviacijo??? – vojske pa so: Army, Marins, Navy, Air Force in Coast Guard). Ker tipček ni vedel, sva predlagala, če je mogoče razlog zato, da ne morejo imeti vojaškega udara?? Je bil kar navdušen nad idejo. A mogoče kdo od vas ve?
Za tem pa muzej. Ko vstopiva Simchy zagleda simulator letenja z reaktivcem…. Muzej je neverjeten ima na stotine letal iz vseh časov, nekatere tudi nemške, japonske, itd. Vse prikazano na zanimiv način, kot se spodobi za ZDA. Itak pa sva šla še v 3D simulator letenja in kot bi naši ZDA kolegi rekli “Awesome”
Aja pa reklama za prodajo obveznic??
Potem sva nadaljevala pot skozi delček Alabame in Mississipija v Luisiano. Tu pa vidiš že polno južnjaških graščin in presenetljivo veliko Casinojev (Mississipi ima očitno dovoljene igralnice).
