Prideva v Sao Paolo in najprej ŠOK. To je dejansko mesto, ki se ne konča in ima neverjetno veliko stolpnic…niso prav visoke (povprečno po 20-30 nadstropij), ampak jih je milijon.
Mesto naj bi imelo (prešteto prebivalstvo
) 13 milijonov, z okolico pa 22 milijonov prebivalcev!
Naju je blo kar malo strah kako na busni postaji, kjer te noben nič ne zastopi in je gužva povsod! AJA, noben ne govori angleško, špansko pa vsi pravijo jaja..jah NEEE, nič jih ne zastopiš. No sva mela fuuullll srečo. Zmedeno sva, očitno , stala sredi busne kot dva kupa nesreče, ker nisva mela spodobne mape mesta in noben nama ni znal povedat kje za boga sploh sva…ker imajo tok busnih, da nama ni bilo jasno na katero sva uletela. No… je prišla kar do naju ena študentka, ki je govorila angleško!!, in naju vprašala, če rabiva pomoč. Ja, prosim! Imela sva v mislih en hostel iz Lonely-ja in ne moreš verjet, ona je šla ravno na tisti konec mesta…čisto na drugem koncu! No vožnja je trajala kake pol ure z metrojem. Vmes smo malo podebatirali. Je študentka arhitekture in študiura nekje v obrobju Sao Paola in je prišla domov za vikend. Naju je presenetila, da je v bistvu šola v Braziliji, če si priden, zastonj…je rekla da so samo sprejemci tako zafu… da ji ni ratal redno in mora pač plačevati. Povedala nama je tudi kaj si morava nujno pogledat in nama pustila telefon in e-mail , če bi rabla še kako pomoč.
Jah hostel je bil ful…fak…in sva se odpravila v China town kjer naj bi bili bolj cheep hoteli in po kaki uri, dveh hoje sva ga tut našla
No dost o najinem spanju… Sao Paolo ima tri četrti, ki niso prav nič portugalske. Ena je Italijanska, Bela Vista, ena je Japonska, Libertade in tretja je arabska,desno od centra …izgled teh četrti je temu skladen.
Prvi dan sva se odpravila na Market v arabsko četrt…najprej šoping, šoping, šoping…njim podobno…nakar prideva do “Food marketa”. Mljask!
Vsi ti dajo vse za probat, tako da sva probala vso mogoče brazilsko sadje, pa tut genetsko spremenjene gigantic jagode iz Californije (buroti a se spomnite?!).
Poleg sadja sva pokusila še razne sire, salamce, oreščke… po vsem tem se nama je apetit tako izboljšal, da sva šla še na kosilce. Jedla sva nek sendvič s popečeno mortadelo, sirom in suhi paradižnikom ter ocvrt zvitek z bakalarjem (je sušena zelo slana riba, kateri dodajo čebulo in začimbe). Vse skupaj sva poplaknila z odličnim temnim lokalnim pirčkom
Poleg pokušin in prehranjevanja pa še nekaj vtisov iz Marketa.
Med sprehodom do Marketa pa sva naletela na Capoeiro mojstre. Kar na ulici… film pove vse!
Isti dan sva šla še na ulico “fancy” stolpnic in butikov …v bistvu sva šla še na en pirček in napast oči (EY žal nisva našla).
Zvečer vsa zmatrana sva se napotila proti hostlu, pa naju je ustavila Samba. En mali kafič je imel živo muziko in vsi so bili na nogah. Sva spila neki in malo pomigala …. na kocu pa celo zadebatirala z lokalci, ki nama niso nehal točit!! So Brazilke pristopile in vprašale od kje sva? Da so slišal, da ne govoriva Brazilsk ampak da žena dobr na Sambo miga, pa jim ni bilo jasn…
Probala sva tut njihovo najbolj znano pijačo Caipirinho Pinga. FAK močno! Delajo jo iz Cachaçe, sladkorja, limete + led. Cachaça je njihova specialiteta kar se tiče žganja, delajo pa jo iz sladkornega trsa, tako kot rum, samo pridelava je drugačna.
Naslednje jutro sva imela rahlega mačka…
Sva šla še na eno višjih stolpnic, ki ima razgledno teraso, žal je bilo zaprto, ker je deževalo… No odprt pa je bil razgledni “Piano Bar” na 41 štuku…yes… greva. No ko se usedeva nama kelner v portugalščini razloži, da je “usednina ali pogrinjek po domače” 30 realov na osebo plus kar bova popila?!?!? kaj 60 realov da se usedeva – to je 30 EUR? To bi pa bla draga kava … nič kar greva – itak se zaradi dežja nič ne vidi…
Se pa tako ali tako odpravljava v Rio ta večer. In ko se naložena sprehajava do Placa Republika na Metro greva mimo parka polnega ljudi…. Sva jih že prej videla, pa sva mislila, da je nek fuzbal večer (tuki se cel business ustavi, če je pomembna tekma…. Kar naenkrat vsi kupci prodajalci, tatovi in policaji gledajo v ekrane sred trgovin, ulic, ….). No tokrat ni imelo veze s fusbalom, ampak majo očitno Gej večer…. Tolk parov fantov in punc naenkrat še noben od naju ni videl… Vsi se držijo za roke, objemajo, kušujejo… Sva bila kar mal šokirana, ker tega pri nas ne vidiš… Tu so pa očitno dosti bolj odprti, ker so nama prejšnji večer tudi novi kolegi na sambi razlagal o tem… Baje so veze gejev čist legalne in priznane v Sao Paolu.
No se splošna opažanja… sva opazila, da je bolj malo belcev v Braziliji pa sva šle preverit na internet… Dejansko je cca 45% belcev, 6% črncev, 2% Azijcev, Arabcev in Indijancev ter 47% rjavih (mešanica belcev, črncev in Indijancev). No ugotovila sva tudi, da so Portugalci bili celo hujši konkvistadorji od Špancev (pobili so vse Indijance, ki jih Jezuiti niso uspeli skriti, glej The mission film) ter uvozili v 18 stoletju 40% vseh črnskih sužnjev prepeljanih v “Novi svet”.
Zanimivo je, da vsi prvo pomislijo, ko naju slišijo, da sva Nemca, potem Švicarja ali Nizozemca…. Očitno ne ločijo slovanski jezik… pravijo da trdo govoriva… No pol pa omeniš Slovenijo?!?!? pa rečeš ex-Yu, pa vsi aja… nekateri pa celo vprašajo - Tito? Was he a good or bed guy?
P.S. Še en namig za Brazilski film: Central do Brasil (sva postajo iz filma že prepoznala v Riu
Mesto naj bi imelo (prešteto prebivalstvo
) 13 milijonov, z okolico pa 22 milijonov prebivalcev! Naju je blo kar malo strah kako na busni postaji, kjer te noben nič ne zastopi in je gužva povsod! AJA, noben ne govori angleško, špansko pa vsi pravijo jaja..jah NEEE, nič jih ne zastopiš. No sva mela fuuullll srečo. Zmedeno sva, očitno
, stala sredi busne kot dva kupa nesreče, ker nisva mela spodobne mape mesta in noben nama ni znal povedat kje za boga sploh sva…ker imajo tok busnih, da nama ni bilo jasno na katero sva uletela. No… je prišla kar do naju ena študentka, ki je govorila angleško!!, in naju vprašala, če rabiva pomoč. Ja, prosim! Imela sva v mislih en hostel iz Lonely-ja in ne moreš verjet, ona je šla ravno na tisti konec mesta…čisto na drugem koncu! No vožnja je trajala kake pol ure z metrojem. Vmes smo malo podebatirali. Je študentka arhitekture in študiura nekje v obrobju Sao Paola in je prišla domov za vikend. Naju je presenetila, da je v bistvu šola v Braziliji, če si priden, zastonj…je rekla da so samo sprejemci tako zafu… da ji ni ratal redno in mora pač plačevati. Povedala nama je tudi kaj si morava nujno pogledat in nama pustila telefon in e-mail , če bi rabla še kako pomoč. Jah hostel je bil ful…fak…in sva se odpravila v China town kjer naj bi bili bolj cheep hoteli in po kaki uri, dveh hoje sva ga tut našla
No dost o najinem spanju… Sao Paolo ima tri četrti, ki niso prav nič portugalske. Ena je Italijanska, Bela Vista, ena je Japonska, Libertade in tretja je arabska,desno od centra
…izgled teh četrti je temu skladen.Prvi dan sva se odpravila na Market v arabsko četrt…najprej šoping, šoping, šoping…njim podobno…nakar prideva do “Food marketa”. Mljask!
Vsi ti dajo vse za probat
, tako da sva probala vso mogoče brazilsko sadje, pa tut genetsko spremenjene gigantic jagode iz Californije (buroti a se spomnite?!). 
Poleg sadja sva pokusila še razne sire, salamce, oreščke… po vsem tem se nama je apetit tako izboljšal, da sva šla še na kosilce
. Jedla sva nek sendvič s popečeno mortadelo, sirom in suhi paradižnikom ter ocvrt zvitek z bakalarjem (je sušena zelo slana riba, kateri dodajo čebulo in začimbe). Vse skupaj sva poplaknila z odličnim temnim lokalnim pirčkom
Poleg pokušin in prehranjevanja pa še nekaj vtisov iz Marketa.
Med sprehodom do Marketa pa sva naletela na Capoeiro mojstre. Kar na ulici… film pove vse!
Isti dan sva šla še na ulico “fancy” stolpnic in butikov …v bistvu sva šla še na en pirček in napast oči (EY žal nisva našla
).
Zvečer vsa zmatrana sva se napotila proti hostlu, pa naju je ustavila Samba. En mali kafič je imel živo muziko in vsi so bili na nogah. Sva spila neki in malo pomigala …. na kocu pa celo zadebatirala z lokalci, ki nama niso nehal točit!! So Brazilke pristopile in vprašale od kje sva? Da so slišal, da ne govoriva Brazilsk ampak da žena dobr na Sambo miga, pa jim ni bilo jasn…
Probala sva tut njihovo najbolj znano pijačo Caipirinho Pinga. FAK močno! Delajo jo iz Cachaçe, sladkorja, limete + led. Cachaça je njihova specialiteta kar se tiče žganja, delajo pa jo iz sladkornega trsa, tako kot rum, samo pridelava je drugačna.
Naslednje jutro sva imela rahlega mačka…
Sva šla še na eno višjih stolpnic, ki ima razgledno teraso, žal je bilo zaprto, ker je deževalo… No odprt pa je bil razgledni “Piano Bar” na 41 štuku…yes… greva. No ko se usedeva nama kelner v portugalščini razloži, da je “usednina ali pogrinjek po domače
” 30 realov na osebo plus kar bova popila?!?!? kaj 60 realov da se usedeva – to je 30 EUR? To bi pa bla draga kava … nič kar greva – itak se zaradi dežja nič ne vidi…Se pa tako ali tako odpravljava v Rio ta večer. In ko se naložena sprehajava do Placa Republika na Metro greva mimo parka polnega ljudi…. Sva jih že prej videla, pa sva mislila, da je nek fuzbal večer (tuki se cel business ustavi, če je pomembna tekma…. Kar naenkrat vsi kupci prodajalci, tatovi in policaji gledajo v ekrane sred trgovin, ulic, ….). No tokrat ni imelo veze s fusbalom, ampak majo očitno Gej večer…. Tolk parov fantov in punc naenkrat še noben od naju ni videl… Vsi se držijo za roke, objemajo, kušujejo… Sva bila kar mal šokirana, ker tega pri nas ne vidiš… Tu so pa očitno dosti bolj odprti, ker so nama prejšnji večer tudi novi kolegi na sambi razlagal o tem… Baje so veze gejev čist legalne in priznane v Sao Paolu.
No se splošna opažanja… sva opazila, da je bolj malo belcev v Braziliji pa sva šle preverit na internet… Dejansko je cca 45% belcev, 6% črncev, 2% Azijcev, Arabcev in Indijancev ter 47% rjavih (mešanica belcev, črncev in Indijancev). No ugotovila sva tudi, da so Portugalci bili celo hujši konkvistadorji od Špancev (pobili so vse Indijance, ki jih Jezuiti niso uspeli skriti, glej The mission film) ter uvozili v 18 stoletju 40% vseh črnskih sužnjev prepeljanih v “Novi svet”.
Zanimivo je, da vsi prvo pomislijo, ko naju slišijo, da sva Nemca, potem Švicarja ali Nizozemca…. Očitno ne ločijo slovanski jezik… pravijo da trdo govoriva… No pol pa omeniš Slovenijo?!?!? pa rečeš ex-Yu, pa vsi aja… nekateri pa celo vprašajo - Tito? Was he a good or bed guy?
P.S. Še en namig za Brazilski film: Central do Brasil (sva postajo iz filma že prepoznala v Riu
Mljask
ReplyDeleteRece se Sao Paulo! Ne Paolo. Kr dobim kurjo polt k nekdo to rece namest U :S
ReplyDelete