Brazilija - Rio de Janeiro

 

Mal je trajal…. sva bila bizi…zmatrana….in brez WiFija… v določenih trenutkih pa tud brez elektrike, vode …

Ko sva prispela v Rio, sva se odločila za en dan čiliranja. Dejansko sva en dan samo ležala in jedla. Sva si celo prvič po enem mesecu skuhala večerjico.

No naslednji dan pa že šet po mestu. Ker je občasno deževalo in bilo oblačno sva šla raje v star del mesta, namesto na Kristusa. Odkrila sva čisto moderno katedrala..slika pove vse.

Naredila sva par umetniških fotk…

Po tem sva se znašla v enem od parkov, polnem zanimivih živalic. Nisva se mogla zedinit kaj to je, tako da prosiva kakega strokovnjaka, da nama pove. Midva se nisva mogla odločit med podgano (Simchy) in pritlikavo srnico (Barby).

Na poti nazaj v center naju je ustavil en gejček in nama prodajal neke “lucky kartice”, pač zbiranje sredstev za gaj druščino…

To omenjava zato, ker je reeesss veliko gajev v Braziliji in tudi recimo en njihovih klasičnih filmov “Pixote” jih prikazuje. Film je noro dober…poglejte si kako živijo revni otroci v Braziliji!! No zdaj sva tut zvedla, da so v Braziliji poroke med istospolnimi dovoljene in imajo lahko tudi otroke.

Naju je pa fajn premočil ta dan, tako da zdaj najine vlažne superge smrdijo kot kanalizacija in jih tudi nosiva raje kar izven ruzakov  Na dolgih nočnih vožnjah na busu pa vsi zelo dobro spančkamo

No malo o Riu…je noro mesto, ima cca 11 milijonov prebivalcev in je zgneteno med hribi. Ima nore razglede, peščene plaže, prelep stari del mesta, no pa tut favele na dosegu roke. Moderno se povsod meša s starim

Bogati in revni pa se tu dobesedno prelivajo…

Bogati živijo na ravnih delih mesta, favele pa se gnetejo takoj, ko se začnejo hribi. Na vhodih v favele je povsod milijon policije. So jim pa v zadnjih letih vseeno nekaj stvari zrihtal. Sva brala, da so jim kao napeljali elektriko in pa pitno vodo, vozijo pa v te dele mesta zdaj tudi kao busi/kombiji, tako da revežem ni treba šetat v hrib vsak dan.

Sva bila v Zgodovinskem muzeju, kjer je neverjetno dobro prikazana celotna zgodovina Brazilije. Sicer ful kritizirajo pobijanje Indijancev ob prihodu Portugalcev, lahko pa jih malo tudi razumemo, da so se jih ustrašili. Brala sva, da so imeli neke čudne rituale, ko so pobijali svoje otroke in jih nato pojedli…fak tut midva bi se jih ustrašla, ko bi jih srečala?! Poleg tega sva recimo tudi zvedela, da je bilo za časa suženjstva prepeljano več kot 15 milijonov sužnjev iz Afrike in od tega več kot 50% v Brazilijo, predvsem da so delali v rudnikih zlata. So imeli pa v Braziliji vsi sužnji možnost odkupit svojo svobodo. Najina razmišljanja, pa ne da podpirava suženjstvo, ampak vseeno…kaj je bolje živeti v nemirni afriški državi ali prit v Brazilijo in poskušat odkupit svojo svobodo?! Za generacije za prvim valom sužnjev?!

Šla sva pogledat njihov nogometni štadion. Sicer ob nepravi uri za it na metro, ko so se vsi vračali iz šihta domov…

…in sva se morala s pomočjo mahanja sporazumeti s folkom kje bi šla dol in na kateri strani se bodo na najini postaji odprla vrata…ni neke logike…na koncu je ena malo obilnejša mamca lezla pod nama, da smo izmenjali štartne pozicije za izhod iz metroja smeha še in še… No zdaj pa vprašanje za fante: Kdo je kopiral ime štadiona “Marakana” Brazilci od Srbov al obratno?

Aja, a sva to omenila? Tud v Braziliji so busarji nori!!!!, vozijo kot da so na formuli in če ne dobiš sedeža si ga naf…..! Se zmeri pa dosti ceneje kot če bi se povsod vozila z avtom, cene pogonskih goriv se razlikujejo od kraja do kraja, pa tudi parkirnine… takole je v Riu (2R$ je cca 1€)… ja najcenej je Etanol iz soje…

V Copacabani sva se nagledala surfarjev. Tut če je bil bolj oblačen dan, se jih je precej nabralo…(plavalcev ni bilo veliko).

…sva nardila par fotk za moško in žensko populacijo

Za Copacabano so naju vsi svarili, da naj paziva nase in na sploh naj ne šetava po Riu zvečer, ko se stemni…

…še faktor zaščite preračunajo glede na barvo kože …

…nama se je pa zdelo mesto ful prijazno pa sva celo šetala (sicer pri belem dnevu) od “Central do Brazil” (glejte istoimenski film!!) do glavne avtobusne postaje po karte za naslednji dan!! Ni bil prijeten šet, ampak brez incidentov, hvala bogu. Nisva vedela, da bova hodila praktično ob favelah?!?!?

Ker ko sva se tisti večer vrnila v hostel, nama je en Švicar povedal, da so ga par dni nazaj v Copacabani na plaži oropali…je en stopil do njega s pištolo in mu pobral vse kar je imel…revež zdaj čaka na dokumente že en teden!?!? No zaključek je da imava midva še vedno več sreče kot pameti!

Zdaj razumeva tudi zakaj nonstop krožijo helikopterji nad mestom in nadzirajo dogajanje!

No drugače pa razgled iz Kristusa!!!! neki najlepšega do zdaj…noro!! Se sploh ne da ujeti na fotke.

Sva pa hotela po tem še na “Pao de Azucar”, še ena razgledna točka na drugem koncu mesta, kamor te pelje gondola…pa prasci računajo na osebo 44 Re (22 EUR)…pa sva rekla, da bi ziher gondola dol padla, pa da itak ne more preseči razgleda na Kristusu … pa sva šla raj na pir (10Re za oba).

 

PS: sva se odločila, da nagrad ne bova pošiljala po pošti, ker ne zaupava sistemu (najina odvečna roba iz Argentine še ni prispela po cca 2eh tednih) in ker je svinsko drago…tako da se boste za nagrade malo načakali… potrpljenje je vrlina!