Pa sva pičila v Cordobo z nočnim busom v upanju toplejšega okolja. Hm, temperature ob 6 ih zjutraj so bile cca 13 stopinj, kar je 5 stopinj pod dolgoletnim povprečjem (tako pravijo domačini, pa sva isto preverila še na netu in je res). No sama temperatura ni bila tako grozna… samo, če istočasno piha še burja?!?!?!? – boste primorci že vedeli kakšen je občutek 
. Ta burja nas je spremljala celo noč na busu, ki ga je premetavalo sem in tja (žal filmček ni najbolj uspel). Se je pa še “stevardesa” na busu bala vožnje 
.
Tele gospodične (v zrelih letih) na avtobusni pa ni nič motilo, ne mraz ne veter. Zgleda, da se je po divji noči odpravljala domov vsa pregreta (žal se ne vidi uhana v nosu).
Za naju pa je bil daljši sprehod od avtobusne postaje do hostela odločilni trenutek…. greva čim prej na sever….. ja samo hotla sva iti najprej do nekaj krajev na severu Argentine??? Kako je tam… (so kraji kot Salta in ?????) bolj severno? Tako kot so bolj severno so tudi bolj zahodno in v višjih legah… “pod Andih. Sva preverila na netu in isto – mraz pod povprečjem …. Nič, greva kar v Paragvaj čez par dni, ko si ogledava Cordobo.
Cordoba je luštno mesto, dosti bolj urejeno in tudi moderno, kot kar sva videla pred tem. Veliko je študentov (sva videla kar nekaj študentov arhitekture) in je kulturno središče. Ljudje so zelo prijazni in ustrežljivi. Nobenemu pa ni jasno, kako je lahko letos tako hitro ratal mraz.
V hostelu so bili zaposleni študentje (en prava, drug turizma, itn…). Čudovit hostel XXXXX-naslov. So rekli, da še ni bilo Slovencev pri njih in če jih lahko naučiva par slovenskih besed, pa če lahko v Slovenščini nekaj na steno napiševa. Problem so itak naši šumniki, ampak se niso dali in so izgovorili tudi “Živijo”.
Eden je bil spet Kolumbijec (baje so tudi lastniki hostela iz tam), pa smo se dogovoril, da nama na mail pošlje kaj je za videt in kam naj greva. Tudi za Darian Gap se je strinjal, naj ne hodiva po kopnem ampak, da je najceneje in najvarneje iti z ladjo iz Kolumbije v Panamo. Po njegovem ne Lima in ne Bogota nista najbolj nevarni mesti v južni Ameriki ampak Buenos Aires in Caracas. No prvega sva dala že mimo in ni bil tako grozen (razen manjkajočega fotiča).
Aja po parih tednih potovanja, sva že identificirala kaj ne potrebujeva na potovanju. Par stvari sva stran vrgla, par pa jih zapakirala in poslala po pošti v SLO, pa so ruzaki že par kilc lažji.
Šla sva si ogledat še dva kraja blizu Cordobe XXXX in YYYY. Prvi naj bi bil Turistični Argentinski “Las Vegas” ki je dejansko bolj bedn, v drugem pa naj bi odraščal sam Che Guevara. Ker sva prišla na dan 1.maj, ki je bil hkrati nedelja, žal noben od peščice delovnih ljudi ni imel pojma, če je Che-jeva bajta odprta, hkrati pa nisva imela karte mesta in je tudi dobit nisva mogla (beri 1.maj). Sva vseeno poskušala poslikat mapo mesta, ki je visela na steni – tako, da bi imela fiksni Googel maps na kamerci ampak je bila nečitljiva. Ker se je temnilo in je bil MRAZ sva se obrnila na drug bus in nazaj v Cordobo.
Drug dan sva imela bukiran bus do Asunciona topli kraji!!! Bus štarta ob 13ih iz Cordobe in pride na cilj ob 6ih zjutraj (aja pa Paragvaj je diferent time zone)… ja res je 17 ur plus ena ker se ura premakne … NA BUSU – to je več kot na avionu…. No bus je imel celo dva postanka, da sva ju lahko izkoristila za cigaret (midva pa ena mamca). A sva omenila, da smo mi trije kadilci predstavljali skoraj polovico potnikov na double deckerju …ja bilo nas je vsega skupaj 8 potnikov…. tako da sva se lahko malo presedala med sedeži, če je kateri ratal preveč poležan . Sva pa prvič doživela, da ti na busu prinesejo isto hrano kot na avionu, lepo zapakirano, toplo kosilo.
. Ta burja nas je spremljala celo noč na busu, ki ga je premetavalo sem in tja (žal filmček ni najbolj uspel). Se je pa še “stevardesa” na busu bala vožnje .Tele gospodične (v zrelih letih) na avtobusni pa ni nič motilo, ne mraz ne veter. Zgleda, da se je po divji noči odpravljala domov vsa pregreta (žal se ne vidi uhana v nosu).
Za naju pa je bil daljši sprehod od avtobusne postaje do hostela odločilni trenutek…. greva čim prej na sever….. ja samo hotla sva iti najprej do nekaj krajev na severu Argentine??? Kako je tam… (so kraji kot Salta in ?????) bolj severno? Tako kot so bolj severno so tudi bolj zahodno in v višjih legah… “pod Andih. Sva preverila na netu in isto – mraz pod povprečjem …. Nič, greva kar v Paragvaj čez par dni, ko si ogledava Cordobo.
Cordoba je luštno mesto, dosti bolj urejeno in tudi moderno, kot kar sva videla pred tem. Veliko je študentov (sva videla kar nekaj študentov arhitekture) in je kulturno središče. Ljudje so zelo prijazni in ustrežljivi. Nobenemu pa ni jasno, kako je lahko letos tako hitro ratal mraz.
V hostelu so bili zaposleni študentje (en prava, drug turizma, itn…). Čudovit hostel XXXXX-naslov. So rekli, da še ni bilo Slovencev pri njih in če jih lahko naučiva par slovenskih besed
, pa če lahko v Slovenščini nekaj na steno napiševa. Problem so itak naši šumniki, ampak se niso dali in so izgovorili tudi “Živijo”.Eden je bil spet Kolumbijec (baje so tudi lastniki hostela iz tam), pa smo se dogovoril, da nama na mail pošlje kaj je za videt in kam naj greva. Tudi za Darian Gap se je strinjal, naj ne hodiva po kopnem ampak, da je najceneje in najvarneje iti z ladjo iz Kolumbije v Panamo. Po njegovem ne Lima in ne Bogota nista najbolj nevarni mesti v južni Ameriki ampak Buenos Aires in Caracas. No prvega sva dala že mimo in ni bil tako grozen (razen manjkajočega fotiča).
Aja po parih tednih potovanja, sva že identificirala kaj ne potrebujeva na potovanju. Par stvari sva stran vrgla, par pa jih zapakirala in poslala po pošti v SLO, pa so ruzaki že par kilc lažji.
Šla sva si ogledat še dva kraja blizu Cordobe XXXX in YYYY. Prvi naj bi bil Turistični Argentinski “Las Vegas” ki je dejansko bolj bedn, v drugem pa naj bi odraščal sam Che Guevara. Ker sva prišla na dan 1.maj, ki je bil hkrati nedelja, žal noben od peščice delovnih ljudi ni imel pojma, če je Che-jeva bajta odprta, hkrati pa nisva imela karte mesta in je tudi dobit nisva mogla (beri 1.maj). Sva vseeno poskušala poslikat mapo mesta, ki je visela na steni – tako, da bi imela fiksni Googel maps na kamerci ampak je bila nečitljiva
. Ker se je temnilo in je bil MRAZ sva se obrnila na drug bus in nazaj v Cordobo.Drug dan sva imela bukiran bus do Asunciona
topli kraji!!! Bus štarta ob 13ih iz Cordobe in pride na cilj ob 6ih zjutraj (aja pa Paragvaj je diferent time zone)… ja res je 17 ur plus ena ker se ura premakne … NA BUSU – to je več kot na avionu…. No bus je imel celo dva postanka, da sva ju lahko izkoristila za cigaret (midva pa ena mamca). A sva omenila, da smo mi trije kadilci predstavljali skoraj polovico potnikov na double deckerju …ja bilo nas je vsega skupaj 8 potnikov…. tako da sva se lahko malo presedala med sedeži, če je kateri ratal preveč poležan . Sva pa prvič doživela, da ti na busu prinesejo isto hrano kot na avionu, lepo zapakirano, toplo kosilo.
No comments:
Post a Comment