ZDA–Memphis–St. Louis

Iz Mississipija prideva v Tennessee, ki je predvsem znan po Memphisu in pa Nashvillu. Drugi nama je bil rahlo s poti, ampak prvi je bil pa zakon. Memphis je znan po blues-u in Rock n’ Roll-u ter je dom enega največjih glasbenikov Elvis Presley-ja (The King). Seveda sva morala iti obiskat The Graceland. Ogledala sva si njegov neverjetno spedenan dom, določene sobe pa so spremenjene v muzej, ki te popelje skozi njegovo življenje.

V bistvu nama je bila nagravžna samo ena od njegovih dnevnih sob, ker je cela v tepihih in živalskih kožah?? ker neumen fetiš?? pač 70-ta. Ena naju je pa še posebej fascinirala, vsa v ogledalih, nor kavč in pa 3 TVji, ker je rad spremljal več poročil naenkrat. To je prebral, da počne takratni predsednik in je tudi on hotel biti enako na tekočem z dogodki.

Po vsem kar sva zvedela o njemu, koliko je ustvaril, da je bil glasbenik in igralec, pisal svoje pesmi, delal TV oddaje kot jih prej niso poznali, sva zaključila, da je bil ziher genij. Ogledala sva si tudi precejšen del njegovega nastopa v TV oddaji “Special 68”. To je bil njegov “come back” in je bil eden največjih njegovih uspehov. V glavnem bil je tudi velik donator, zapravljivec in šaljivec. Rad je imel drage avtomobile in zbirko sva si lahko ogledala v muzeju. Noro se je oblačil, v bistvu razvil čisto svoj stil.

Imel pa je tudi 2 letala uf noro opremljena. Za enega je dal takratnih 200,000 US$, za notranjo opremo pa še dodatnih 800,000. Kaj naj rečeva naju je z “Hartbreak hotel” prepričal. Barby so v delu muzeja, kjer govori o njegovi smrti prišle celo solze na oči…

En večer sva se odpravila v zabaviščni del in šla poslušat malo Blues-a v živo in na en pirček…res samo enega, sva z avtom!

Čeprav nama ni čisto jasno, kako lahko oni vozijo po parih pirčkih, saj  taksijev skoraj ne vidiš, peš pa tu tut noben ne hodi. Sva se pozanimala pri kelnarci, po večini ZDA je še dovoljena raven alkohola v krvi 0,8 promila, ker je rahlo več kot pri nas. Edino razlika je da ti tu ne dajo za pihat, ampak večinoma policist sam oceni ali se mu zdiš vinjen ali ne. No midva nisva izzivala meje.

Toliko o najinem glasbenem izobraževanju. En dan sva šla v muzej o suženjstvu, v bistvu v hišo, ki se je v tistih časih imenovala “Slave heaven”.

To pomeni, da je bila varno zatočišče za sužnje, ki so bežali na sever. Hiša je bila v lasti nemškega govedorejca, ki mu je že v rodni Nemčiji šel sistem na živce in je pobegnil v Ameriko..no tu pa ni mogel prenesti suženjstva. Vodička je bila neverjetna. Toliko nisva izvedela že zelo dolgo časa, na primer kako so se sporazumevali…preko dek, ki so jih izobešali pred svoje domove…kao se luftajo. Zakaj?? ker so bili iz različnih plemen v Afriki, Angleško pa tut niso znali. Torej so se morali izmisliti nek sistem za vse. Na deke so med drugim “risali” zemljevide. Moder kvadratek je pomenil reko, dolžina vozla na sredini pa razdaljo. Recimo hiša je imela spredaj 4 magnolije, ki so celo leto zelene. Tako so sužnji vedeli celo leto, da je to varna hiša.
Sva pa tut midva njo nekaj naučila Ni vedela, da od vseh sužnjev pripeljanih iz Afrike, jih je samo 5% videlo ZDA, največ cca 40% jih je bilo peljanih v Brazilijo. A bi lahko ironično rekli, da so imeli teli v ZDA v bistvu še srečo?? Vsaj njihovi trenutni potomci imajo precej boljše življenje (!!čeprav je to zelo relativno!!), vsekakor pa bolje kot v Afriki.
Tu se morava dotaknit malo bolj te teme…katere?? … črnci, rasizem, itd.
ZDA je polna rasizma, ampak v vsej zgodbi je pa vseeno nekaj resnic. Po najinem opažanju do sedaj, so četrti kjer živijo črnci al pa hispanjoloti, neprimerljivo bolj umazane in precej več je razpadajočih hiš, narava ni urejena, itd. V trgovini za blagajno so večinoma počasni. Ne se smejat, oz upava, da ne bo kdo užaljen, ampak res, če je belka za blagajno, gre 100-krat hitreje. Ne naju narobe razumet, vse črnce s katerimi sva govorila, so bili neizmerno prijazni….ampak revščina je po najino tudi povezana z njihovo zavzetostjo do dela in pa indiferentnostjo do okolja kjer živijo. Prosiva za vaše mnenje! Evo recimo, trenutno sva parkirana pred enim supermarketom take četrti. Že avti so parkirani po črtah in ne lepo v parkirnem prostoru, pa nekateri avti so po najinem mnenju neizpravni, po tleh smeti, napisi trgovin ne delajo v celoti, vozičke pustijo sred parkirišča, ravno zraven naju se je 7 ljudi zbasalo v en avto?!?!?!?
V Memphisu je recimo precej zapuščenih hiš sredi centra, eno si sicer spremenili v atrakcijo…the Piramid… ampak večina jih pa samo razpada, čez okna so zabite deske in še zdaj se ne ve kaj bi z njimi. No mal je kriza, pa očitno ni investitorjev??!!

Iz Memphisa sva jo mahnila v St. Louis. Nama je mesto postalo kar všeč, ker ima precej nemškega vpliva in ponekod v okolici spominja na Slovenijo. Je pa zato postalo malo bolj mrzlo, zato sva šla prvi dan v šoping po nove tracking čevlje za Simchijy. Glede na urejenost trgovine so cene nihale od 30$ do 110$ za enak model?? No v ta urejeni trgovini ti skor da ne rit obrišejo, ko greš na WC. V športni trgovini kjer sva jih na koncu kupila, sva naletela na eno luškano stvar…šotorčke za psičke ala Lily

…no pa tut na puške

Sva na blagajni vprašala, če lahko kupiva eno, pa nama je rekel, da bi morala imeti stalno bivališče v Missouriju, pa da naredijo pregled preteklosti, kar traja kake 3 dni. Hm..nič pol, pol pa v kaki Arizoni.

Sledil je zelo naporen dan… sva se popoldne zapeljala malo iz mesta kjer je predel z vinogradi in vinotekami. Naj bi imeli super vino (no za ZDA). Je bil ravno sobota in valda, ko uletiva v vinoteko milijon ljudi. Malo je spominjalo na naše Osmice. Dali so nama za poskusit ene par vin, pa še njihov domač Portovc (David, tale je bil superca). No ampak sva raje kupila eno buteljkico, nekaj za prigriznit in šla posedet na sončka na vrt pred vinoteko. Špilala je živa muzika in kaj naj rečeva…

Žena je šla celo prosit za en komad, ki ga pevec ni poznal, je pa javno pohvalil ženin angleški naglas

Ne skrbet, po celi flaši sva odspala na parkingu kaki dve urci in šele polj pičila nazaj do mesta…blo je vredno, kljub rahlemu glavobolu.
Po takem razvratu, sva šla pač k maši naslednji dan, saj je bila ravno nedelja….. v bistvu sva že od začetka ZDA želela iti poslušat gospel v eno črnsko cerkev. Po dolgotrajnem iskanju po mestu (dolgotrajno?? ja vse cerkve so tu v ZDA zelo preproste, večina kar navadne hiše…ne tako kot pri nas, ko je vedno na vrhu hriba in to največja zgradba na vasi!!), sva našla eno Baptistično cerkev, iz katere se je slišalo petje…pa sva kar šla noter.

Naletiva na vratarja v fraku in belih rokavičkah. Neverjetno prijazen nama da program maše, a prosi da počakava na primeren trenutek, da naju spusti notri. Nisva bila edina zamudnika .
Maša je bila res posebno doživetje, s petjem vred, držanjem za roke z drugimi… ampak vseeno sva dobila občutek, da ne paševa tja..hm…v Indiji na primer v islamskem templju nisva imela tega občutka, pa sva bila prav tako edina turista tam. Tam se pač niso pustili motit, tu so pa vsi se obračali…ne veva kaj so si mislili, ker prijazni so bili pa vsi in večina se nama je nasmehnila?? No sej v končni fazi ni važno.
Naslednji dan sva šla na !!zastonj!! ogled pivovarne Anheuser – Busch, na koncu ti dajo pa še dva njihova pirčka za poskusit in prestice za prigriznit . To pa je način za pridobivanje zvestih strank.

Ja uganili ste ustanovitelj je bil Nemec, ampak sedaj je v lasti Belgijcev, Inter Brew-ja … pa pravijo, da je to “the great american beer”. No sej dejansko ima 48,3% ameriškega trga. Ogled ja bil pa mega…videla ta velike sode kjer pirček počiva cca 3 tedne, videla kje meljejo ječmen, ki je ena osnovnih sestavin, …

V bistvu je pirček iz 5-ih glavnih sestavin: ječmena, riža oziroma koruze, hmelja, vode in kvasa. Riž naj bi bil dražji, ampak tudi boljši pirček potem priteče (Budwiser je delan z rižem)??

Kako je z Laškim, kdo ve, al pa z Unionom žabarji?? No videla sva še pakirnico in pa kobilarno, kjer še vedno redijo neke ogromne vrste konja Clydesdale , ki so jih uporabljali v starih časih za vleko vozov za distribucijo pirčka po državi. Na koncu je sledila pokušina … kar okusno, ampak Laško je vseeno zakon. Njihov najbolj prodajan pirček je pa Budwisser (ta je na primer delan z rižem) oz. ta lahka verzija (ne po alkoholu ampak sladkorju) Bud Light.

Cerkev ne hodiva več tolko gledat, ker jih je bilo v južni Ameriki polno. Ampak tu pa sva si šla pogledat baziliko (Basilica of St. Louis), ki je neverjetna. Se vidi, da je v bolj razvitem delu mesta in ima denar, ker je že okolica tako urejena, da dol padeš. Notranjost pa glamurozna. Zanimivo je, da ima vse napise znotraj v angleščini in nič v latinščini.

V mestu je tudi tako imenovani “The Arch”, katerega bo mogoče kdo prepoznal. Postavljen je bil kot spomenik, imenovan “Gateway to West”, saj gre skozi mesto “Route 66”. Če kdo ne pozna, je Route 66 cesta po kateri so se množice ljudi valile v 30 letih prejšnjega stoletja na zahod (velika depresija).

Tko da sva se zapeljala po mestu tudi po tej cesti (je pa bolj nateg, cesta kot cesta, ki pač ima neko zgodovinsko vrednost). Sva se peljala tudi kasneje proti Chicagu kakšne delčke po tej cesti, kjer so znamenitosti, kot na primer najstarejša bencinska, itd…
!!!!!Monsanto!!!!! Naju pa tale firma spremlja po potovanjih (v Vietnamu sva prvič zanjo slišala). Sva mislila, da je francoska firma. Potem pa poslušava reklamo na radiju in omenijo, “Monsanto, born here in St. Louis” ?!?!?!? In sva šla pogledat to firmo, tudi na blog sva dala vprašanja in vidiva, da veliko ljudi ve za to firmo. Tudi američani (kmetje) tule se je bojijo . No to je bila najina glavna atrakcija v mestu.
Ko sva šla proti Chicagu, pa sva si odgovorila na še eno vprašanje, ki naju je begalo. Zakaj so prvotni prebivalci v Južni in Centralni Ameriki gradili velike objekte (piramide), za Severno A. pa noben nikoli nič ne reče. A so živeli samo v vigvamih? Pa toliko plemen je bilo v Severni Ameriki. No tudi tu so gradili take objekte, samo da malo manjše in na drug način (niso bili tako kamniti). Istočasno kot je bilo obdobje Inkov, so bili v severni recimo Cahokia ljudstvo (no propad se je začel nekje 1.200 n. št.). Imeli so celo centralno mesto (cca 20.000 ljudi) kot trgovinsko, kulturno in spiritualno središče. Sva šla pogledat muzej in ugotovila, da so imeli na tem delu ZDA več takih naselbin različnih ljudstev (kjer so današnji Illinois, Indiana, Ohio,…). Recimo imeli so tako imenovani “Woodhenge”, kar je leseni “Stonehenge” , s katerim so določevali letne čase.

No pa sva nadaljevala pot do Windy city. Tu pa imaš namesto bombaža samo koruzo. Milje in milje velikih njiv koruze, tako da nama je jasno zakaj v vso hrano dajejo koruzni škrob. Tudi jasno nama je, zakaj kmet potrebuje vso možno svojo opremo, saj teh njiv v enem tednu ne moreš obdelat?!?!? Ne veva pa še vedno zakaj v Sloveniji vsak kmet rabi svojo opremo, ker so njive dejansko 1000 krat manjše.
Aja glede koruze, ki jo tlačijo povsod v hrano v taki ali drugačni obliki …se ne farbava, tudi ta, tako kot soja, je tu gensko spremenjena, tako da bova iz ZDA šla ziher kake 2 cm višja in 2 kg težja.