ZDA–Las Vegas in California-1

No končno Vegas !!

Sva imela plan ostati 3 noči pa sva podaljšala na 4, ker nama ni uspelo zapravit dovolj denarja v treh. Pred Vegasom sva seveda zavila najprej pogledat Hoover Dam. Kaj naj rečeva veličastno, ni pa ravno velik, ampak je lep in eden prvih jezov sploh. Tako, da tisti v Braziliji je zgledal mogočnejše, ampak nima pa stila tako kot ta. Tudi po novem so zgradili še eno avtocesto mimo njega, tako da se ne vozijo vsi tovornjaki čez njega.


Potem pa nočni vhod v Vegas...NORO!! kok lučk?? Prvo noč sva pa spala še izven mesta na »Truck Stop«, pa je bila igralnica na bencinski odprta 24 ur...theeee!! Spala sva malo izven, ker sva hotela biti sveža za naslednji dan. Zakaj? Ker sva šla na »Race track« vozit eksotične avtomobile.

takole gume zgledajo (baje 2 seta na teden porabijo):

Ja to tukaj fuuulll reklamirajo in nisva si mogla pomagat. Že en mesec se voziva z jajcem od Honde, ki nikamor ne gre (pač mini van). Poleg tega pa teli Američani vozijo kot upokojenci. No sej je logično glede na kazni in da jim vsaka kazen vpliva na višino zavarovanja!! Kaj sva vozila? Simchy se je usedel v Porscha, Barby pa v klasiko od Austin Martina. Baje samo babe padajo na ta avto Vožnja do konca po stezi je pa adrenalin in pol...celo boljše kot streljanje. Simchy se mora pohvalit, da je na stezi prehitel 3 avte, med drugim tudi ženo!!?? Ja ker se je morala umikat drugim!!?? No vi presodite kdo bolje vozi.

Poleg same nore vožnje, je bilo zanimivo, da je bil navigator od Simchyja kdo drug kot Bosanc in sta seveda padla v debato. Kako kaj življenje v ZDA, kakšni so kaj vozniki, itd. Model pravi, da bi se z veseljem vrnil v Evropo, samo da ima tukaj starše, ki delajo in jih noče pustiti same. V glavnem po celi črti je skritiziral Američane, kako živijo, da je v bistvu neverjetno veliko revščine, da so neizobraženi, itd. Pa seveda, da so za en K.... vozniki. Sej ni čudno, če imajo vse ceste ravne, pasove za dva naša pa še avtomatike vozijo. Sej jim ni treba niti ene možganske celice uporabit. Aja, so pa expeditivni kar se posla tiče. Ko sva se prijavljala na netu na dirkanje sva opazila, da ne moreva izbrat Slovenije kot najine države in sva izbrala pač najbližjo Avstrijo in dopisala v opombo, da ni najine države na izbiro. Sva dobila odgovor v roku ene ure, da je vse popravljeno in da so dodali na net Slovenija v spustni seznam .
Še to v Kaliforniji naju je kasneje ogovoril en Američan...naju vprašal od kje sva in midva Slovenija...no EU. Pa je rekel: Ja, ja sej vem kje je to...nismo vsi Američani butasti. To je res, ampak je najino mnenje, da večina pa je žal b... Znajo delati samo točno določeno delo in nič drugega jih ne zanima, nobene širine.
Nazaj k Vegasu. Po hitri vožnji sva morala na u izi kofe na Starbucks in malo posrfat glede avtomobilov, ki sva jih vozila. Še vedno v »performance vs. price« zmaga najina ALFA.
Potem sva se čekirala v hotel in se pripravila na pohod po Vegasu. Prvi dan je bil na vrsti »The Strip«. NORO...Barby je kar žarela, no tudi Simchy se je spet čudil temu kraju. Ne samo zaradi casinojev, ampak kako iz vsega znajo narediti šov! Že ob vstopi v Vegas sva se hotela naučiti igrati »Craps«, pa se nama je zdel rahlo kompliciran. Sva malo brala na netu, pa nama še vedno ni bilo čisto jasno. Potem sva pa ene pol ure stala ob na pol prazni mizi in s pomočjo krupjeja naštudirala osnovna pravila. Nekaj sva celo zaslužila. Na žalost sva več kot to zaigrala v Venetianu...eden lepših, pa verjetno največjih casinojev v Vegasu.
Na poti po Stripu sva se morala ustaviti v Pianno baru, iz katerega se je slišala nora muzika v živo. Vstopiva in dve blondinki (dvojčici) vsaka za svojim klavirjem in neverjetnim glasom. Kmalu sva dojela, da gre v bistvu za cuzanje denarja iz klape Američanov in klape Kanadčanov. Vsaka klapa je višala in višala napitnino, da je ena od njih igrala pesem po njihovem okusu. To pomeni npr. eno urno borbo med »American pie« in pa Kanadsko himno?? Zabavno...folk je dajal po 100 $ za par minut pesmi, midva pa sva uživala ob svojem pirčku in se nasmejala do solz.

Po tem sva naredila sprehod do konca in pristala v MGM-u. Sva zavila noter in glej no glej našla ruleto od Pečečnika.

Matr je car. Ne samo, da sva zaslužila na njegovi ruleti, sva tudi brala, da je edini ne-Američan, ki mu je uspelo prodreti v Vegas. Poleg tega naj bi bil 30-ti najbogatejši v mestu in imel v najemu drugi najdražji apartma v mestu. Neka namiganja celo obstajajo, da naj bi gradil casino. Take podjetnike bi moral v Sloveniji po rokah nosit ne pa da se jih čudno in iz foušije prek rame gleda!!!!!
To je bil zaključek večera, saj naju čaka še en dan (ali dva?).
Naslednji dan sva se popoldne presedala po kafetih, zvečer pa se odpravil pogledat Luxor in nato v stari del mesta. Luxor je NOR!! Casino je narejen v piramido in je votel in ko greš v višje nadstropje in pogledaš navzdol, ti izginjajo tla pod nogami, ker so sobe razporejene okrog in okrog in so obrnjene na zunanjo stran, v notranji strani piramide pa so hodniki (kot balkoni). Spodaj v pritličju je pa seveda casino in bari.

Star del je pa čisto nasprotje, občutek imaš, kot da si se vrnil par desetletij nazaj. Vsi casinoji so v tepihih, smrdi po cigaretah in zgine ves tisti blišč. Je pa nor šov na glavni ulici.


Naredijo kot nek »light show« ob glasbi. Poleg glasbenega šova, pa znajo poskrbeti tudi za zabaven način prehranjevanja. Na novo se je odprla ena hamburger »restavracija«, kjer te oblečejo v pacienta, strežejo ti zdravniki in že ob vhodu poudarijo, da je prehranjevanje z njihovo hrano super škodljivo tvojemu zdravju in da njihov max max meni pomeni 8,000 kalorij. Če se ne motiva je to za cca 4 dni?? No če je krompirček narejen na masti in max max burger s kilo mesa, pol ni čudo. Je pa vseeno to zdaj eden glavnih hitov v Vegasu. Pač tukaj se ga pije, zabava, igra in tudi nesramno nezdravo je. Naju sicer niso zvabili noter?? Hm??

Sprehod po glavni ulici je bil v glavnem nadvse zabaven, zagonila sva še par dolarčkov in se odpravila spat. Ja ja ... se v najinem hotelu / casinoju ustaviva za eno igro Craps in glej no glej...fuuullll zasluživa, tako da sva bila v plusu. To je bil povod, da podaljšava še en dan.
Sva šla naslednji dan spet na »The Srip« pogledat res vse šove na ulici. Nor je šov siren in pa vele znani pred Belaggio (šov vode in klasične glasbe). Po ogledu skoraj vseh casinojev od zunaj in znotraj pa sva se odločila, da je najlepši in najbolj »presstige« Belaggio. Spet je Evropa tista, ki tem Američanom prinese okus prestiža, ne pa samo »mass production«. Sva še malo odigrala in večer zaključila skoraj na ničli...fak...no pa drugič. Tokrat očitno ne bova obogatela v Vegasu. Še dobro sva jo v bistvu odnesla.
Naslednji dan je bil čas spet bolj za najini raziskovalni duši. Sva šla v »Atomic testing« muzej, da sva se malo podučila, kaj so vsa ta leta počeli sredi puščave tu v Nevadi. Če te niso res premaknjeni?? Sploh niso ljudem povedali kako je prah, ki gre v zrak pri atomskih poskusih radioaktiven. Folk je hodil dejansko gledat testiranja...kao gobe dima?? S pirčkom v roki?? No koliko so kasneje naredili še poskusov v Pacifiku je pa tudi groza. Dejansko so določene otoke pač zbrisali s svetovne mape, prebivalce okoliških otokov pa »ko j....«.
Potem pa Death Valley...noro. Prišla sva v kamp zvečer...nikjer nič, zvezde nore, romantika na višku. Zgledalo je kot sredi ničesar. Zjutraj... še vedno sredi ničesar. Pot čez dolino je fascinantna, ena bolj zanimivih »scenic drive«. Predvsem je zanimivo prelivanje barv in strukture tal.

Naslednja zanimiva točka pa je bil nacionalni park sekvoj. To pa so drevesa!! Imajo (spet) največje drevo (po masi) na svetu, ki se imenuje »General Sherman».

V parku sva spet videla medveda in ne samo enega, ampak dva!! En je bil črn drug rjav.

Eden od teh je bil par metrov od parkirišča glavne atrakcije v parku. Folk je stal 2 do 3 metre od njega in ga opazoval. »Park ranger« je sicer malo odmikal ljudi, ampak ni bil videti prav nervozen. Očitno so tu ljudje in medvedi navajeni eden na drugega, ali pa medved le ni toliko nevaren, če ga pustiš pri miru?? Gozdarji, lovci, kaj pravite??
Drugače pa so znani te gozdovi po požarih. Le ti omogočajo, da se tla sčistijo tako, da imajo semena možnost priti do tal, hkrati se nizko rastje umakne, da sonce pride do tal. Tudi storži rabijo ogenj, da se posušijo in odprejo ter odvržejo semena. Zanimivo je, da so storži na drevesu tudi do 20 let preden odvržejo seme.
…. ta mali storž je od tega velikega drevesa ..

Poleg ognja pa veverice pojedo vse okoli storža, da se le ta lahko odpre in odvrže semena. Požar torej naravno pomaga obnovi gozda in je nujno potreben. No ko je človek prišel se je itak vmešal v gozd in gasil požare. Skoraj so uničili sistem v gozdu preden so dojel, da požari morajo bit, če hočejo imeti ta gozd (mal ironično). Aja, sekvoje pa imajo v sebi tanin, ki jim omogoča zaščito pred požari, hkrati pa pred drugimi živalmi (ker je grenko in ga živali ne marajo). Tako, da sedaj redno gozdarji zanetijo požar. Nora narava, kar čudno, da bi nastala tako po naključju.

V parku je zanimivo tudi to, da so vse mere poleg ZDA standarda hkrati v metričnem zapisu, ki ga uporablja cel razviti svet. Sprva sva mislila, ta park pa je bolj svetovljanski (pač Kalifornija je med bolj razvitimi in naprednimi) no pol nama je ratal jasno. V CA je 40% latinosov in ti pač ne znajo preračunavat . No bodo zaradi njih mogoče ZDA prej ali slej prestopile na metričen način (je baje že Regan hotel?).
No pač ko prideš v Californijo je situacija sledeča. Prideš v en kraj in zapelješ pred trgovino in na stenah napisi »Carniceria, pasteleria,...« in nič v angleščini. Na parkirišču se pripelje avto s spuščenimi šipami in nažiga mariače, vsi se pogovarjajo po mehiško, na tleh več umazanije... V trgovini muzika na glas (itak latino ameriška) in iščeš WC (oziroma »restrooms«) najdeš pa »Banos« .