Jadranje Cartagena - San Blas - Portobelo

S pasoši je bilo vse v redu in naslednji dan popoldne smo odrinili iz Cartagene. Dan se pa vseeno ni začel mirno saj sva imela rahel zaplet s taxistom tako da smo klicali policijo. Vsi pravijo, da taxi vedno plačuj z drobižem in načeloma se tudi midva tega drživa in poskrbiva, da imava pripravljenega. No tokrat sva se malo zaplanirala kok bova porabla zadnji dan v Kolumbiji in sva na koncu morala plačati taxi 5,000 Pesotov z 20,000 bankovcem. Nevarnost je, da ko plačaš taxist zamenja tvoj bankovec s ponarejenim in ti reče nene…tole je pa ponaredek…če padeš na foro mu v bistvu daš 20,000 plus pol še 5,000 za vožnjo!!?? No ravno to se je zgodilo… Plačava 20,000, on nama vrne 15,000 pol pa reče “ej teh 20 pa ni v redu”… ker poznava foro in ker sva vedla, da je denar iz bankomata, sva padla ven in mu nisva hotla vrnit njegovih 15,000 (kar nama je na začetku vrnil)….po dolgem kreganju, dretju, mahanju…sva rekla tipu naj pokliče policijo. Še enkrat je bilo potrebno razložit celo situacijo in policaji so bili kar malo zmedeni, kaj narest s tako razburjeno turistko (beri Barby). Policaj je samo ponavljal, da moramo najti skupno rešitev, ker drugače morava z njim na postajo in moramo sprožit proces….in vprašanje kdaj bova lahko zapustila državo…ja midva pa na pomolu čakava najinega kapitana, da se vkrcamo!!?? kakšen proces??!! Hm, pa še izhodni štempelj v pasošu že imava…Taxist se je pol “omehčal” in reku, da naj mu vrneva samo njegovih 15,000 pa “mirna kuča”….malo sva se še trudila, a na koncu popustila…ja kaj nama pa preostane?? Matr!! Še vedno nisva dala za taxi ravno celo premoženje, ampak ipak 4kratnik normalne cene. Kaj čmo.

Pride najin kapitan jupi! gremo!

Prvo presenečenje….RES MAJHNA barka (za poznavalce 10 metrska jadrnička)…

…nama je bilo že malo čudno kam se nas bo 5 stisnilo…presenečenje dva…v bistvu nas je 7..ena Italijanka, en Francoz, 2 Argentinca (kolega od kapitana in eden od njih bi naj bil tudi kuhar na ladji), midva in kapitan.

V bistvu smo bli na koncu super druščina, veliko smeha, zabave, sodelovanja na barki, itd. Ogromno sva se naučila o jadrnicah, obnašanju in pravilih na morju, ribicah, ljudeh…

Iz Cartagene smo odrinili mirno…ob pirčku in zbijali prve šale.

…no po 5ih minutah je naš kuhar (prvič na taki barki) bruhal ko vidra in šel spat…hm to pa ne bo najbolje… za večerjo smo mel sendviče, tako da ni bil tak problem. Hvala bogu ga je slabost v naslednjih dnevih zapustila in nam je pripravljal res dobro hrano 

Pred nami je bilo 2 dni/noči jadranja na odprtem morju s ciljem priti do San Blas otokov. Jah zibanje ponoči med nevihtami ni ravno zabavno…Hvala bogu, je sam parkrat malo deževalo in nas je večino hudih neviht obšlo, seje pa malo morje razhudilo. Ne veva kako se šele maje ta mala barka, če je res ujeta pod nevihto. Če se kdo bolj spozna na jadranje naju zanima a velike jadrnice tudi tolko premetava (ali večja kot je jadrnica, bolj je stabilna) in ali katamarane tudi manj premetava? Za oba je bilo to prvo jadranje .

… je pa toliko bolj, ko podnevi plavajo ob ladji delfini

… se pogovarjaš s kapitanom o njegovih dogodivščinah na morju

Na barki ima angleško zastavo?? pravi, da je najceneje, če ima v Angliji registrirano barko (na nekih otokih), kao nekih 3o funtov na leto…medtem ko bi v Kolumbiji plačeval okrog 300 US$ na tri mesece?? Pa še preko interneta lahko vse uredi .

Že dve leti ima barko in prevaža ljudi iz Cartagene do Portobelo ter kontra. Zabaven tipček, sicer mlad in konstantno na marihuani…a vseeno sva se privadila in se trudila čim manj sekirat…kaj pa če??

…. doživiš nepozabne sončne zahode, še naju je prevzela romantika

Končno San Blas…to pa je Karibski raj!!

Takoj smo se vrgli v vodo…snorkljali, plavali do otoka…res uživali… no sej slike povedo svoje

Okrog otokov so koralni grebeni, kjer je življenje pod vodo res neverjetno in se ne da opisat niti poslikat.

En dan smo si privoščili jastoge…mljask. Kuhar je za zraven naredil neko omako iz marakuje in kokosovega mleka, pire, solatko…jastogi pa so bili marinirani v neki omaki z melono…joj…res mljask

Na prvem otoku smo preživeli en dan, naslednje dva dni pa na enem otoku 4 urce stran.

Ko smo bili na prvem se je od daleč vidla nasedla ladja in mi smo se jo itak odpravili raziskovat eni z “dingotom” (tko pravijo gumenjakom), drugi plavajoče.

San Blas so kar nevarni, ker je cca 375 otokov (od takih z eno ali dvema palmama, kot ponavadi rišemo rajske otoke , do takih kjer so vasi s tisoč prebivalci), med njimi polno koralnih grebenov, pa še vse brez svetilnikov. Naš kapitan samo med vožnjo med otoki in pa ponoči, zaradi strahu pred nevihtami, ni bil pijan al pa zadet. Samo letos je nasedlo 30 ladjic .

No na zgornji sliki smo še nasmejani…samo ko nas je pa ujela nevihtica in nas je nesel veter v napačno smer in smo porabil 2 ure nazaj do barke, pa ni bilo več tako zabavno…nas je naš kapitan kar malo okregal!! da ne ve kako bi nas prišel iskat, ker so tam koralni grebeni in ne more z barko tja!! No vse se je izšlo ok.

Ta drugi otok pa je bil že malo bolj turističen..je najbližji prvemu pristanišču na kopnem …

…v glavnem je denar domorodce Kuna tukaj že malo pokvaril!! FUULLL Američanov prihaja sem in prav neverjetni so kako se trudijo izmolzt zadnji dolar iz njih….pridejo na njihovo ladjo se kao malo pogovarjat…spijejo z njimi kak rumček ali dva…ravno toliko, da postanejo Američani dobre volje…potem pa jih zvabijo v svoje lokalčke (kolibice) na otoke. Tuki jim pa pol ohlajen pirček, pa rumček, pa vinček prodajajo. Je en Američan v šali reku: prej sva pila v moji bajti na moj račun, pol pa zdej verjetno na tvojega v tvoji bajti?? no se je Kuna samo nasmehnil in speljal pogovor na drugo temo!!?? Kar naju pa niti ne moti…pač cena da uživaš njihov raj, ampak za njihovimi hrbti so pa “Gringoti” in slišiš take nesramne na njihov račun!! V glavnem je raj ampak folk je pokvarjen!!

Primer enega, ki je osvajal našo Italijanko Ime pa mu je Canabis?!?!, najbrž zato ker mu že iz ušes trava raste.

No na tem otoku smo mel dve noči zapored žurko…na otokih bogu iza nogu pijače res ne zmanjka. V bistvu se nama zdi, da so konstantno vsi zadeti in pijani…tako domorodci, kot kapitani in določeni turisti.

Spoznala sva enga Hrvata z druge barke in takoj je pogovor stekel v smer čevapov, bureka, jogurta, kislega zelja,…krofov, potice Sej ne, da nam je tuki kaj hudega, ampak kaj pač človk pogreša. Smo z njim debatirali, da je zanimivo, da na potovanjih srečaš Slovence (sva pozabla omenit, da sva v Cartageni srečala en par, katerega je najbrž tudi ta Hrvat srečal), folk južno od Kolpe pa praktično nikoli (midva sva razen njega na potovanjih srečala samo š 5 Srbov v Hong Kong-u).

Kuna Yala so matriarhat. Vse se vrti okoli žensk, celo če se rodi full fantkov, ga ta zadnji najebe!!! Pač sprijaznit se mora, da bo punčka (oblačijo in našemijo ga kot punčko).

Druga zanimivost je, da so samostojni. Znotraj Paname imajo svoje zakone, zasedanja, ki jih vodijo ženske itn. Leta 1903, ko se je Panama odcepila od Kolumbije, so jih v bistvu Američani (ki so podpisali 100 letno pogodbo o nadzoru Paname in kanala) na način Špancev izpred 500 let hoteli konvertirat. So se pač uprli in takrat dosegli samostojnost. Recimo en od zakonov je, da nihče ne sme nabirati zlata na njihovi zemlji (reke so baje polne zlata) – Kuna pravijo, da jim je nabiranje zlata večkrat v zgodovini naredilo veliko škode .

Kuna ženske, medtem ko moški podnevi ribarijo, pletejo razne dekce, zapestnice,…in potem prodajajo po barkah.

Moški pa ribarijo in nabirajo jastoge. Ampak zanimivo je na kak način lovijo vse to. Na splošno je potapljanje z bombo prepovedano v San Blas-u in lahko samo snorklaš. Oni pa lovijo ribe s harpunami in nabirajo jastoge na globinah do 25 metrov?!?!?!? NA DAH?!?!?! Ko so nam pripeljali jastoge, če jih kupimo, smo jih povprašali, kje so jih nabrali in so rekli na 15 metrih . Tudi naš kapitan nam je povedal zgodbico, ko je nekaj zgubil v morju na 24 metrih in je Kuna skočil v vodo in mu to prinesel ven ?!?!? On je živel in ribaril z njimi cca 3 mesece.

No, zaradi več razlogov smo se odločili podaljšati potovanje in smo še en dan ostali na otokih (ZATO Tanja nehi štet dneve, kdaj naj bi prispela in se javila )…

Pot nazaj je bila spet razburljiva… Parim nevihtam smo spet ušli in je zgledal vse ok. Ker je veter pihal ravno iz nasprotne smeri smo potovali predvsem na motorček, ki pa je ob cca 2h ponoči kar naenkrat ugasnil?!?!? Kapitan pogleda za ladjo in ven pade!!! Ribiške mreže brez oznake!!!! Zapeli smo za vrv in bojo in sta se zapletli v motor (NO ČE NEBI KAPITAN SPAL!! … bi jih mogoče videli, kljub temu, da so bile tiste boje nad vodo brez lučk). No Simchy je bil takrat tudi na palubi in pravi, da je bil Kapitan čist živčn, da mora zdej v vodo pod ladjo prerezat vrv in to tuki, k so tigrasti morski psi (te k pridejo ponoči jest in naj bi bili napadalni za ljudi)… Baje je videl neke sence pod vodo in raj ni gledal . Se je pa neverjetno hitro potopil, prerezal vrv in spizdil iz vode .

Pol je pa začel molit bogu, da bo motor spet delal, ker če ne, bi glede na veter morali potovati nazaj od kjer smo prišli, kar bi podaljšalo naše potovanje še za par dni (bi bla Tanja še bolj živčna ).

No motor ni vžgal, ker je skuril neko elektriko, nas pa je počasi odnašalo na odprto morje … Na koncu so se fantje spomnil prižgat motor z žičko (tko kot v filmih) in je zalaufu . Pol smo šli še malo bolj na odprto morje in kako uro z lučko pred jadrnico preverjal, če je še kaka mreža…

OB 5ih zjutri pa pride nasproti na hitro ena večja ladja brez luči in prižge reflektorje… Obalna straža!! Napizdi kapitana, zakaj vozi tolko na odprtih vodah, pa da mu ene lučke ne delajo… On pa ven pade, da je bil bližje kopnega, pa da je zapel ribiške mreže (slabo označene) pa da mu je elektriko ven vrgl….

No, ob 11ih smo končno prišli v Portobelo (nekoč glavni port Špancev, danes bedna vasica z dvema ulicama). Končno kopno… čeprav imamo vsi še vedno občutek, da se tla še vedno majejo .

Midva trenutno v Panama City…