Venezuela!!

No mogoče bi bila Venezuela čist v redu država, če bi na primer letel z avionom v Caracas, pa kar na letališču nadaljeval z letom bodisi proti Isla Margerita ali Ciudad Bolivar (odskočna deska na Angel falls, ki so najvišji slapovi na svetu – 900 metrov) ali v kraj Merida (adrenalinski center). Midva sva se odločila glede na cene in glede na stvari, ki sva jih že videla (amazonko, pantanal, itd.) ter stvari, ki jih bova še videla (karibski otoki in plaže), da greva samo do Caracasa (napaka, ker ti tudi povsod piše, da se izogneš temu mestu) in na Angel falls…

No čez mejo sva vzela mali bus do San Christobala. Ta del poti je bil spet čez hrib in voznik ni bil čisto gladek, beri sekanje nepreglednih ovinkov. San Cristobal ravno tako ni bil neko hudo odkritje, tako da sva se takoj zdilala za nočni bus do Caracasa (kar je bilo kar problem, saj nisva imela dovolj Venezuelskih Bolivarjev, EDINI bankomat na celi postaji pa ni delal, tko da sva komi najdla agencijo, ki je jemala kartico)…NAPAKA. Baje sva potovala po enem najbolj nevarnih delov Venezuele in to ponoči. Tako zelo sva bila previdna v Kolumbiji, da nisva potovala ponoči (ker povsod strašijo, da se dogajajo ugrabitve in kraje busov), ampak za Venezuelo nisva pa nič kaj takega brala in sva pač mislila, da je ok. No v tej noči nas je policija (al vojska, al carina,…) 7x ustavila. 1x so pregledali čisto vse potnike z vso prtljago…kot v vojski, ženske v eno vrsto, moški v drugo in odpiraj vse kar maš…pregledali so dejansko vse, npr. Simchiyu vse mogoče denarnice po vseh mogočih predalih v ruzaku. Drugič so detajlno pregledali še enkrat naju in še enega modela, no v drugih pregledih pa so naju hvala bogu izpustili. Baje iščejo na veliko drogo, orožje in pa PONAREJEN denar iz Kolumbije. Vsa ta roba kot že rečeno gre preko Venezuele v “razviti” svet in midva sva potovala po najbolj prometni cesti do Caracasa!

Na poti smo imeli še manjši trk in busar se je stepel z drugim voznikom. Na koncu je dobil flašo v glavo in se malo usral…tako da smo vseeno odrinili naprej!!

KONČNO (beri 2 uri zamude) prideva v mesto…postaja ni čisto nič moderna kot piše v Lonley-u…ampak eno velko sranje, beri “mierda”.

Vsi so naju spraševali “Aeropuerto?”, nama pa nič jasno…pa saj sva komaj prišla v mesto?? Kasneje nama je postalo jasno…noben turist se ne ustavi v Caracasu, ampak kvečjemu leti iz njega domov al pa v kako drugo turistično destinacijo. PAZI…v 5ih dnevih v Venezueli nisva srečala niti enega “backpackerja” / turista!!!

Z busne sva jo po neverjetnem kafetu mahnila z metrojem v del mesta kjer sva imela namen spati. AJA…v Caracasu ni hostlov..deee…ni backpackerjev….torej sva morala v kak budget hotelček. No edini budget so pa “love hoteli”. Ker sva že prej kdaj spala v hotelu ob busnih postajah, sva takih for že vajena, tako da naju ni niti motilo. Našla sva en prijeten majhen hotelček…čiča ful prijazen…pa toplovodarjev milijon. Tut prvi večer je bila nedelja in so ta topli mel neko fešto v najinem predelu (Sabana Grande), tako da je bilo čutiti “love is all around”.

Medtem ko sva iskala hotelček pa dojameva še eno foro te države…menjava denarja!!! Uradni tečaj je cca 4,5 Bolivarjev za 1 US$, no na črnem trgu pa je tečaj 7,5!! (kasnej sva od enga novinarja v Kolumbiji zvedla, da je bilo razmerje tudi že 2:10 uradni in črni trg!!!) Mater to pa je razlika in na koncu je tut ful razlika kako draga je pol ta država za potovat. Če upoštevaš uradni tečaj je tam nekje kot Brazilija, če pa neuradni pa celo ceneje kot Kolumbija.

Zvečer se odpraviva v urejen del mesta, da greva v miru na pirček. Ta del je res lep, čist in počutiš se malo bolj varno.

V kafiču vprašava kelnarja, če ve kje se lahko zamenja dolarje…in tip prav…grem vprašat šefa…in res se vrne po 1 minuti, da zamenja po tečaju 7,5. Vse je šlo neverjetno gladko. Midva vsa zadovoljna že kot finančnika začneva razmišljat še o arbitraži (za nefinančnike… to je enostavno izkoriščanje anomalij na trgu – recimo na črnem trgu zamenjam 10 USD in dobim 75 Bf, te pa potem zamenjam po uradnem tečaju v banki in dobim nazaj 16,7 USD – ergo zaslužek 6,7 USD ), sam da po navadi neki ne štima, da maš tak razkorak (al država ne odkupuje oziroma ne prodaja USD??) – no bova vidla. To je bil bolj efekt pirčka kot pa realnost!

Naslednji dan se odpraviva v center…sej tam se bo dalo ziher tut dolarje zamenjat, pa na kavico v Starbucks itd. No menjava ni šla nič kaj gladko, Starbucksa pa ti kurci tut nimajo. Kar se tiče kafeta sva sicer odkrila eno drugo njihovo verigo, ki je tut nadpovprečna.

MENJAVA!!!

Šetava po centru in se vsi povprek derejo za nama: “Cambio de dolares a 9”. Nama nič jasno…naju zanese pač v kancelarijo od enga modela…in se začnemo pogajat po kok nama bo zamenjal. Tip je najprej začel spraševat kakšne nominacije mava pa kok bi menjala. Midva PIZDA res naivna (pa k da ne potujeva že ne vem kok let – no sej menjave ravno zaradi tega ne delava in raje dvigujeva na bankomatih, kjer je tečaj boljši)…poveva nominacije, pa kok bi menjala in mu dava dolarje…HM!

Tip pa čez eno minuto začne…ne ne.. lejta (daje po florescentno lučko) to so “turistični dolarji” in TE pa menjam samo po 4,5!!! Midva pa KVA….ma kaki turistični dolarji, to ne obstaja!!

Tip pa hladno nazaj, ja pol pa nič al kaj?? Nama malo klikerji proradijo…kva če nama je dolarje tip na hitro zamenju??? veva da so profesionalci!! jah sam blo je malo prepozno za tako debato glede na to, da nisva ravno profesionalca pri prepoznavanju avtentičnosti denarja. Res so dobri ponaredki in nama se je dejansko zdel denar kul….pa še zložen je bil točno tako kot sva ga mela midva v denarnici. Kasneje nama proradijo možgani, da zato on v naprej sprašuje po denominacijah in te ful podrobno opazuje, kao si mel denar zložen v denarnici, da si lepo prištima iste denominacije in jih enako prepogne, itn…

Kaj čva?!?!? Pa ene na ulci mal povprašava (k so zgledal normalni), kje bi lahko dala preverit ali so dolarji avtentični (v INFO, sva že prej v eni banki ugotovila, da ne menjajo nobenih valut). Pa nama svetujejo, da so prav menjalnice, ki imajo dovoljenje menjat in se spomnijo, da je zraven nas Centralna banka in naj greva tja povprašat.

No sva šla turista in naletela na enega modela (kar sva kasneje ugotovila, da je moral biti kar visoko v CB), ki je bil ful prijazen in naju je peljal do vratarja in se z njim vse zmenil (je rekel, da po navadi to ne počnejo, ampak za turiste pa bi lahko poskrbeli).

No naju je prišel prvo iskat en kot nek CB policaj “investigaciones” in naju peljal odzadi v prostore k enmu drugmu tipu, ki pa je specialist in se ukvarja samo s ponarejenim denarjem. Oba sta spraševala kako se je zgodilo in da je to kar standardno in da se zato ne menja na ulici….JA OK in ??? Pa je tip rekel, da uradno samo za Venezuelske preverja, ampak ker sva turista nama bo naredil uslugo in preveril in vzel ven eno povečevalno steklo. No midva pa sva med tem občudovala ponarejene bankovce, ki jih je imel na mizi…fak kakšna kvaliteta!?!?!? – nikoli nebi opazila.

Po par minutah njegov odgovor: “Son todo falsos” ?!!? Razložil nama je po čem vse se vidi, da niso ok – DAAAAA zdej itak opazva … Kaj naj zdej narediva? Nama vrne dolarje. Jih ne more vzeti, ker jih kao niti ni gledal, če pa bi bili Venezuelski dnar, bi jih vzel in napisal report. In nama pravi, da naj greva na “Policia tecnica judicial (cuerpo de investigaciones cientificas, penales y criminalis ticas)” in naj ne hodiva nazaj k tem profesionalcem!!!!!

Greva ven vsa zmedena in se sprašujeva, če naj greva na policijo?? Hm!? Itak bodo samo report napisal o butastih turistih.

Razmišljava pa razmišljava…in se odločiva, da bova najprej pr tipu probala kaj dosečt…naj nama najine dolarje vrne!! sej v centru je tok ljudi, gužva…da kaj nama bo pa naredu.

No prideva do njega nazaj in mu rečeva, da zaenkrat še nisva šla na policijo ampak samo na Banco Central…ker mu nočva delat problemov…da štekava, da je to pač njegov biznis…da pa pač zdaj veva, da je denar ponarejen.

In tip pravi najprej nazaj…jah pejt na policijo, ta bario je itak ves podkupljen…nič ne bosta dosegla. Midva vztrajava in se začneva s tipom pogajat…pa naju spet povabi v kancelarijo, da se bomo ipak kaj zmenili. Reče, da nama zamenja njegov ponarejen denar po tečaju 4,5…midva še kar pogumna…ne ne po več…vsaj 7…na koncu pridemo do 5,5. No vmes smo mel mal dvigovanja glasu…AJA medtem pa tip pokaže PIŠTOLO…A vama kaj ni jasno??… pol sva študirala, da sva se mu verjetno zdela mal prfuknena, pa ni hotu težav sred dneva. Na koncu sva šla iz njegove kancelarije vseeno kot zmagovalca … predvsem živa pa še menjava je bla več kot uradna , hkrati pa sva videla “real Caracas” in pa investigatores v Centralni banki zastonj (boljš kt kerkol muzej). AJA mulc je mel po najino max 25 let.

Ucvrla sva jo na drug konec centra…čim bolj stran, na en kafe v miru!

No po tem pa sva se spet šla malo turista. Šla sva na Torre Oeste, kao najvišja stolpnica, na ogled tega usranega mesta. Spet terasa je bila zaprta, tako da sva iz enga vmesnega štuka vidla neki mesta.

To je pa še ena dobra slika Caracasa (mesto je na 900 metrih na planoti, hrib pa ga loči od karibskega morja):

Joj…pičila sva direktno nazaj v najin predel po sveže oprane cunje, pol pa med bogataše na varno na pir.

Naslednji dan sva si šla takoj nabavit bus karte do meje s Kolumbijo, ker sva se odločila, da “jebeš” slapove, da greva kar lepo nazaj v Kolumbijo…na varno   ?? Po nakupu kart sva se z metrojem odpeljala pogledat še univerziteto …se usedla v park in malo prelistala sveže novice. NAPAKA!! Prebereva v časopisu, da je ta vikend v Caracasu bilo ubitih 52 oseb s strelnim orožjem in komentarje, da se je mesto sprevrglo v eno pravo bojišče??

Un novinar iz Kolumbije je delal več let v Caracasu in pravi, da je to v bistvu Afganistan, da se policija boji band in da ni tako opremljena kot oni. Hkrati pa, da so vse številke ubitih in kriminalnih dogodkov ocene, ker politika noče objaviti pravih cifer in morajo novinarji cele dneve preživeti pri mrtvašnici in spraševati mimoidoče, da sploh lahko naredijo oceno.

Kot rečeno sva zvečer odpotovala do Maracaiba. To je mesto ob istoimenskem jezeru, kjer načrpajo 1/3 vse nafte v Venezueli.

Glede na ta podatek sva mislila, da je mesto ziher  moderno in da če bo treba, bova tam prespala. JAJA..prideva na terminal…ciganarija, usrano, nategvalci povsod, itd.

Jutro…tako da najprej na kofe, pol pa kar v iskanje “por puesto” prevoza. To v bistvu pomeni taxi, samo da čaka, da se nafila s folkom v isto smer. Cena pa je med taxijem in busom.

Avti vsi stari Ameriški (predvidevava, da namest na odpad jih USA pošlje sem ). Ni čudn…. cena litra je 0,09 Bf, kar pomeni, da za 100 litrov plačaš 9 Bf pa si sami izračunajte po kateremkoli tečaju kolk je to . Tip v Centralni Banki nama je pokazu štamprle kovancev in rekel, s tem natankam avto.

Spet naju vsi povprek hočjo nategnit (aja šla sva na vratarnico postaje vprašat kok nama lahko računajo za pot do meje..jaja to je kakih 2,5 urce…cca 50 bolivarjev po osebi). Vsi so vztrajali najprej na ceni 100 po osebi, pol pa je en čiča z razjahanim avtom hotu 80…ampak plačilo takoj…midva zdej totalno nezaupljiva… rečeva “ne ne, ko prideva na destinacijo plačava”. Tip kar ne in ne…ziher bi bil nateg in bi naju pr meji al pa se kje prej pustu. No na koncu pride en čist tretji in reče vaju jaz zapeljem!! Pol nama je razlagu, da je pol Kolumbijc in da folk v Venezueli res ne zna s turisti…da so ful nesramni do njih. Ja se strinjava in hkrati malo povprašava po politiki, Chavezu, primerjavi med Venezuelo in Kolumbijo, itd. Tip začne: “Pa sej je Chavez že pod rušo “ (Za une k ne spremljate, tip ima raka in se je šel zdravit na Kubo. Tolk verjame v lasten zdravstveni sistem. Pač kreten!!). Glede primerjave med državama, takoj reče, da je v Kolumbiji vse bolj Free, pa da je bolj čisto, pa veselo, itd.

Med potjo do meje se ustavimo pr enih, k tip zdila ene par kokosov…vmes nama v eni trgovini zrihta kartonasto škatlo, da nastaviva na okno, da nama bolj piha, … pripelje naju varno čez mejo (vmes je bila ena nesreča)…v glavnem model in pol.

V Maicabu čez mejo se poslovimo

Na terminalu..sicer isto usrano…ampak folk za razliko od Venezuele ful vesel. Nažigal so muzko, tko da je folk kar na terminalu mal plesu. Midva vsa srečna, da sva v tej varni državi, nabaviva bus karte do Santa Marte (najina destinacija za čiliranje).

Še par stvari o Venezueli pol greva pa res na plažo poležavat in brat knjigo ob kakem pirčku. Država je znana po dveh stvareh baseball-u in lepih ženskah. Ja res babe so pa precej lepše kot drugje po Južni Ameriki, precej bolj se rihtajo, določene celo preveč. Se pa generalno nosijo, kot da imajo kol v riti. Tipi so pa tut precej višji in postavnejši. Zanimivo je, da je taka država, totalno anti-Amerika, spodbujala in še vedno spodbuja dva športa baseball in pa košarko. V glavnem tok so proti Ameriki, ampak kamorkoli se obrneš, same ameriške stvari: avtomobili, fast food verige, Am. airlines, Coca Cola …