Bogota, Villa de Leyva & Bucaramanga (Kolumbija)

V Bogoti sva bila v luškanem hostlu za milijon rešetkami, a z druščino, ki ga je 4 dni skupaj žingala…ker so bili prazniki pa še nek rock festival (Rock al Parque 2011). No sej večino časa je bilo zabavno, včasih pa tut mal naporno. En dan sva celo midva mahnila na ta rock festival počekirat sceno…hm rock ni za naju…je bilo pa zanimivo. Ko pa sva se vračala, sva skoraj na busu pozabila it dol in se odpeljala v najbolj nevaren del Bogote…na srečo se je par lokalcem zdel čudno, da sva na busu in so začeli vsi po vrsti spraševat kam greva…in nama rekli kar dol in par kvader peš!! Uf!! V tem času je še ta drug fotič dobil novega lastnika . No “look on the bright side” mava manj za nosit, še polnilec gre v smeti

Poleg tega sva v Bogoti obiskala katedralo

pa dva muzeja….vojaškega in pa policijskega…oba sta bila noro hudo zrihtana, zastonj in z vodičem v angleščini?? Naučila sva se par stvari o orožju (nikol še nisva vidla tolk orožja na kupu! pa da je Švica ena od velikih proizvajalk orožja… neopredeljeni “my ass”), o zgodovini mafijskega mogotca Pablo Escobarja (bil je vodja najmočnejšega kartela v zgodovini Kolumbije…no medtem, ko so njega lovili je nastalo veliko novih manjših kartelov, tako da se količina pridelane koke, ki na koncu pride v ZDA in EU ni ravno zmanjšala??!!), o trenutnih akcijah policije in vojske na področju preganjanja pridelave kokaina, švercanju orožja in printanju ponarejenega denarja. Ja to so tri najbolj donosne panoge v Kolumbiji. Ves šverc pa ne gre iz Kolumbije direktno v ZDA oz. Evropo, ampak gre transportna pot preko Venezuele (kaj to pomeni v nadaljevanju) in tam na ladjo do Karibov, itd.

Policijski muzej:

 

jakna Pabla Escobarja in del strešnika z njegovo krvjo ter plinska bomba predelana v bombo (po policijski deaktivaciji pa so jo preoblikovali v goloba miru):

V Bogoti ko pade mrak ni priporočljivo hodit po cesti in res po 18ih ni bilo žive duše zunaj…tako da sva tut midva vedno planirala dan tako, da sva bila zvečer v hostlu in ga raje žingala z modeli iz hostla za varnimi rešetkami. Center mesta je usran (skor k Indija), severni del je pa full zrihtan, ker je spalni del za malo bolj premožne…

UUUUU, da ne pozabiva!!!! Kofetarja v Kolumbiji , kjer je super kolumbijska kava:

in še malo mesa:

En dan sva šla na izlet malo izven Bogote…pogledat “Salt catedral”. Res noro!! Del rudnika soli so predelali v katedralo (cca 50 metrov pod vrhom hriba). Je pod zemljo, skoraj vsi elementi v njej so iz soli, sprehodiš se po rovih, ki ponazarjajo križev pot (vsaka od 14ih postaj je kot neka kapelca)… Ta tura po rudniku se pa lahko kosa tudi z Velenjskim rudnikom.

Malo sva spremenila turo in sva rekla, da greva od Bogote v Venezuelo in potem nazaj ob karibski obali v Kolumbijo. Tako sva šla do kraja Villa del Leyva, staro kolonialno mestece enako kot 300 let nazaj (je spomenik, in celo UNESCO heritage site). Torej nobenih novih zgradb, vse obnovljeno na star način, “tlakovane cestice” itn.

V okolici tega mesteca sta dve znamenitosti (3 urce šeta za krožno turo) in sicer “kurce” (se opravičujemo izrazu), kar so spomeniki plodnosti starih plemen. Dejansko so to kamniti veliki nabrekli penisi različnih oblik, postavljeni okoli luknje (prostora za rituale). Poleg njih pa še astronomski observatorij, ki naj bi označeval letne čase.

Druga stvar pa je muzej El fosil, ki je postavljen točno na mestu, kjer je nek kmet našel enega največjih fosilov na svetu (tako ohranjen podoben fosil je le še v Avstraliji). Fosil je star 120-150 milijonov let. Žival je Plesiosaurus, morski “kuščar”, ki je po predvidevanjih nasedel na obalo kot moderni kiti. Ostanek je dolg 7 metrov (manjka mu desna taca in rep, ki naj bi ju skozi zgodovino odnesla erozija ali pa traderji z arheološkimi najdbami…kar za Kolumbijo sploh ni čudno. Že to kar se je ohranilo naju je presenetilo!). Poleg njega pa je v muzeju še milijon drugih ostankov fosilov, predvsem morskih školjk in živali, ker je včasih bilo to morsko dno (trenutno pa je višina med 1000 in 1500 metrov ).

No mesto ima tudi neke svoje slabosti . Ena cev je počila in so jo počasi, počasi popravljali sredi mesta, kar je pomenilo, da celo mesto ni imelo vode skor cel dan. No po 18 uri je voda prišla, da si lahko normalno uporabljal WC, tuš in kuhinjo (smo res odvisni od vode).

No zjutraj sva vstala ob 5ih , da sva ujela bus proti Bucamarangi. Na začetku sva šla z mini busom po gozdni poti do kraja Abachuco, kjer sva čakala ob cesti na malo večji bus več kot eno uro . Ata naju je hotel prvo nategnit, da plačava 40 t COP pa se nisva dala in se zdilala za 30 t COP (brez računa seveda ). No kasneje sva ugotovila, da bi bila cena 40 kar realna za 7 urc vožnje.

No Bucamaranga je pa noro urejeno in lepo mesto, … čisto, polno zelenja, dreves, ker je zgrajeno sredi đunglastega okolja…. in zelo razvito.

V hostlu so imeli sam dorme, tko da je prijazna punca dala nama svoj dorm in dopisala na tablo, da sva sama v dormu, če je le mogoče pa še welcome pirček nama je dala… Tko, da je bil super večer v toplem urejenem kraju s pirčkom v roki pravi balzam .

No po tem je bila pot bolj naporna. Sva nadaljevala do meje z Venezuelo (beri kraja Cucuta, ki je zelo nagravžno mesto, pa vsi te buzerirajo, menjajo denar, prodajajo,…). Sva nabavla dve šteki cigaret pa na bus do meje in peš čez mejo (most). Sva rekla, da denarja ne bova menjala, ker ne marava nategvalcev pa še kolumbijski denar bova rabila, ko prideva nazaj. Tko, da sva šla čez mejo takoj na bankomat, ki pa je bil mal čuden???? maks kar nama je dal je bilo 200 venezuelskih, kar je po uradni menjavi cca 50 dolarjev?'? No bo za silo, da prideva do San Christobal-a pol bova pa vidla kako naprej.

Še par novosti v najini prehrani…

Poskusila sva “pan de yuka”. Kruh je ful pust in ni tako dober kot kuhana yuka…zgleda takole

Bucamaranga je znana po ocvrtih mravljah, tako da sva jih morala poskusit. Sicer je full drago, en paketek za eno pest je stal 4$US. No okus imajo rahlo po kokicah, samo gledat ne smeš kaj ješ… Simchy jih je dokončal ob pirčku.

En dan v Bogoti sva v trgovini nabrala vse mogoče različno sadje…nekaj je ful okusno, kaj je pa tudi ogabno!

mango – NAJBLJŠE kar je!!

mango de azucar – podoben normalnemu samo ful bolj sladek in manjši

papaya

guanabana

lula

curuba – kar ok

zapote

uchuva – okus podoben ribezu

feijoa – okus podoben hruški

granadilla

tomate de arbol

borojo – OGABNO!!!

mamey

tamarindo – OGABNO!! FULL sladko!!

male lubenice – MLJASK

Vino v Kolumbiji je nenormalno OGABNO. Sva ga zlila stran, ker ima okus po prežganem…n to je bil nek “seco” vino. Drugače oni pijejo samo FULLLLLL sladka vina, tako da se skoraj zadaviš! Pirček je pa terna. Probala pa sva tudi njihovo lokalno žganje, aguardiente (znamke Nectar)…kao grški ouzo…no vsi se nalivajo s tem?? ogabno!!

No probala pa sva tudi (bolj Simchy) razne žepke, ki jih prodajajo na stojnicah: sirni, mesni, s piščancem, “pan de almojabana” (kao mladi sir), “pan de queso”

….nadaljevanje Venezuela…FAK OFF…