ZDA–Florida–nakup avta

Uf pa sva končno v razvitem delu sveta. Z letala hop po Starbucks, pol po rentič, do hotelčka in v iskanje avta. Sva mislila, da bo bolj enostavno!!! Vedla sva le kok je najina meja glede cene in pa kak tip vozila rabiva. Meja cca 8,000 $ in pa da se da v avtu spat, torej kot nek “mini van”. Jah sej takih mora bit pa v ZDA na tone. Ja sej jih je in pol ne veš kaj bi. Vse kar sva gledala in je bil ameriški avto (to je bil najin tretji cilj, če sva že v ZDA) je bilo ali zelo slabo ohranjeno, ali staro, ali pa je mel preveč prevoženih milj. Predenj sva zožala izbor na model in znamko je bil dan okrog!! pa sva podaljšala rentič za še en dan…matr je napram južnim državam tuki vse drago, zdi se nama, da konstantno samo kartice vlečeva. Rentič na dan je cca 78$, pa to najbolj simple za en drek Ford.

No, po enem dnevu mučnega sprehajanja od prodajalca do prodajalca, sva se na koncu odločila, da vzameva Japonca!! in sicer Hondo Odyssey…superca vse ima avtomatsko, za spat je carsko, pa še ne žre tok kot njihovi “trucks”. Zožala sva še dilerje na 5 in se podala v nov boj.

 

En ata nama je že prvi dan prijazno razložil, kako je sestavljena končna cena avta:

- cena (4,864$ – tok sva na koncu dala)

- provizija prodajalca (od 300$ pa do 1,000 – midva dala 486)

- midva sva vzela še 2 obnovljene gume, ker bova naredila kar nekaj kilometrov in so bile tiste na avtu za v smeti – 61 $

- na zgornje tri postavke plačaš še davek na prodajo / naš stari prometni davek / “sales tax” … je drugačen v vsakem okrožju!! in v Miamiju niha med 6"% in 7,5"% (midva plačala 6% oz 321$)

- zavarovanje … ker sva tujca, večina zavarovalnic sploh ne zavaruje, tiste ki pa to naredijo, ti ponudijo “quote” brez podatka o preteklih nesrečah, itd. in je zato cena kar visoka … cena je odvisna od milijon stvari, med drugim od vrednosti avta, kok oseb ga bo vozilo, preteklosti vseh voznikov, kaj so vsi po poklicu, kok so stari,… sanja se nama ne, kako je bila najina polica sestavljena, ampak za 2 meseca sva plačala 414$. Po dveh mesecih se plačuje mesečno (še enih 550$), kar pač midva ne bova. Ena agentka (sva morala it malo naokrog vprašat) nama je ponudila 630$ za dva meseca (z ostalimi obroki pa bi prišlo 1.900$?????), tako da sva očitno sklenila kar “deal”

- prenos lastništva, registracija in tablica / “title transfer and tag” (cca 500$ – ne veva še kok bo to)

KONČNA CENA bo tako cca 6,480 $ oz. 6,500 $…hm…in to za 2001 letnik Hondo Odyssey, s 150 tisoč miljami in ful lepo ohranjen. Izpišejo ti lahko tut nek “carfax report” o vseh nesrečah, problemih z avtom, rednimi servisi, itd. in v tem ni bilo nič takega.

Model, ki nama je prodal avto, je rekel, da bi ga ziher lahko na severu v San Franciscu (najina zadnja postaja v ZDA) prodala za 8,000…ne bi bilo slabo, ampak upava vsaj na tako ceno, kot sva dala za njega…aja pa da bo na poti vse v redu!! Sva prej tudi na internetu preverjala in so res avti v Floridi med cenejšimi, gor na severu in zahodu pa dražji, pa še Honda drži ceno.

Tok o avtu, pač kupila sva Japonca od Izraelca v USA, kolk bolj ameriško pa je lahko (no tud na cesti vidiva da je cca 30-40% japonskih avtov)…

Kako pa do denarja, da plačava??

Ne moreš kar kartico potegnit, ker so na vseh varnostni limiti, tako da sva mislila pač na banko skočit in dvignit “cash”. Največ poslovalnic vidiš od “Bank of America” in pa “Wels Fargo”, tako da sva najprej zavila v prvo.

Hm…nič ne bo, dajo nama samo tok kot je limit na bankomatu, ker je 400 EUR!! sva šla oba na bankomat in sva bila par tisočakov prekratka…kaj zdaj?? Greva v Miami Downtown, tam bo sigurno kak “City Bank” pa nama bodo dal denar na poti vidiva še ta drugo banko, se ustaviva in poskusiva srečo. Te bi nama pa celo lahko dali denar, kot nek “advance” na podlagi stanja na računu?? Vse v redu, ampak tudi teli imajo nek limit na transakcijo, pa ne vejo kok. Ker sva hotela preveč, nama je zavrnil…oni pa lahko poskusijo z eno kartico samo enkrat na dan??? KAJ?? Res čuden sistem!! Edina zadnja stvar, ki nama je padla na pamet je bil Western Union…samo kje ga zdaj najt, midva bi morala pa v roku 2eh ur kupit avto in vrnit rentič na drugi konec mesta. Sva kar obupala nad to idealno varianto in podaljšala rentič še za en dan!! dodatnih 78$…čing, čing . No in nama v banki rečejo, jah pejta tjale čez parkirišče v supermarket. Oni majo WU??

Ja res je, skoraj vsi supermarketi v ZDA imajo “WU service”. To je po najini teoriji zato, ker si vsi ti hispanjoloti tako pošiljajo denar iz / v svoje države brez, da bi imeli kje na banki odprt račun …noro. Preko NLB elektronske banke sva izvedla WU transakcijo na račun te štacune in v roku 10 minut je bil denar pri njih, samo da trgovina ni imela toliko gotovine pri sebi (je bil plačilni dan in so vsi vnovčevali čeke). No v 3eh urah sva imela “cash” v rokah!! Provizija, sva mislila, da naju bo ubila!! pa sploh ni tako grozno…3,5% ti vzamejo. Glede na to, da si bankomat vzame od 1% pa tja do 2,5% (npr v Mehiki), je to glede na hitrost in enostavnost storitve, če rabiš malo več gotovine, super varianta.

Na koncu sva rabila vse skupaj 3 dni, da urediva in da sva se odpeljala vsa izmučena z najinim avtom….takoj sva šla vrnit rentič. Sva mislila tankat nekje pri letališču…ne boste verjeli razlike v ceni!! Načeloma je v Miamiju cena med 3,56 in 3,75, pri letališču pa 4,25!! Sva naredila še en krog, tankala za normalno veno in vrnila avto.

Zdaj sva pa “free”! Ker sva se zmenila, da prideva v roku 5 dni po tablice (dobila va začasne), sva se odločila mahnit na Key West…jupi!!

Aja zanimivost. Nobenega tehničnega pregleda nimajo, naju niso videli ne na zavarovalnici ne na upravni enoti . Ni čudn, da vsi vozijo s feltnami 3krat večjimi od avta???