ZDA - Florida–Key West & Miami

Takoj naslednji dan po nakupu avta sva šibnila proti Key Westu.

Bil je petek in malo sva se bala gužve, ampak na koncu sva imela veliko srečo z izbiro vikenda. No pot do tja je neverjetna. Peščene plače, luškane hišice, čisto, travca pokošena… american way.

Zavila sva še pogledat Everglades, pač “swamp” z milijon komarji, krokodili in kačjimi pastirji.

Ko sva se začela približevat Key Westu sva srečevala vedno več in več motoristov na Harley Davidson motorjih. Jupi, imajo nek dobrodelni “ride” od Miamija do Key Westa. Napoti so imeli “check points” kjer so se morali pofočkat, spit kak pirček in pojest kak burger.

Midva sva zaenkrat samo opazovala, saj sva imela v planu, da se greva naslednji dan potopit na potopljeno US vojaško ladjo na cca 30 metrov. Ta plan je na koncu splaval po vodi, ker so nama v “dive shop”-u rekli, da dovolijo potop samo tistim, ki so se v zadnje pol leta vsaj enkrat potopili na 30 metrov in imajo vsaj 20 potopov za sabo. No nič od tega, greva pa lahko zvečer ga žurat z bikerji.

No na poti sva odkrila javno plažo s super duper tuši…tako da sva v Key West prišla čista in dišeča.

Parkirala sva v centru ob cerkvi in tvegala, da naju sredi noči spodijo. Spanje je bilo super, no še prej pa ŽUR do konca!! Teli američani niso gladki…ko se jim odpuli, se jim očitno do konca. V mestu je bilo ziher 5,000 bikerjev z noro predelanimi motorji…res “pimp my ride” scena. En je imel na motorju mašino V8 od truck Chevy-ja, cel motor pa naj bi tehtal 0,5 tone. Kako to pelje model nama ni ravno jasno. Videla sva tut enega Harlija iz oddaje k jih družina sestavlja …črno - rdeč, s pajčevinami za blatnike.

Sprehodila sva se po glavni ulici….bandi so špilal na vsakem vogalu, določene babe pa šetale zgoraj brez…neka nova moda v ZDA, ko majo samo niple pobarvane?? Se je Simchy preveč nagledal in fasal ječmen na očesu…ga uspešno zdravi s kremco.

Midva sva se na koncu zatekla v en bar in spila kak pirček, kokteljček preveč. Naslednji dan sva mela rahel glavobol. Poskusila sva tut nek “jelly shots”. V bistvu žele iz sadja in alkohola, poje se ga pa s smetano.

Naslednji dan sva ponovila kopanje in tuš na plaži ter se vrnila v Miami. Razlika med plažami tu in v Centralni Ameriki je samo v ČISTOČI, morje je slano in toplo, plaže peščene, palmice, zažgane mamce….

V južnem delu širšega Miamija sva ponovila vajo in se najedla ter na parkirišču od trgovinskega centra zaspala. No tokrat naju je prvič ob 4ih zjutri en zbudil, ko je potrkal na okna avta . “You can’t be here, it is a private property, you have to leave.” No pa sva se umaknila do druge štacune, ki je 24 ur odprta, da ne bova tolko sumljiva. Marsikje piše, da je privatna zemlja in da ne smeš parkirat preko noči, tako, da sva že mal dvomila, kje dejansko bova lahko spala v avto, kot sva brala na netu, da se da. Edino za Wal Mart sva brala, da dovolijo spanje na parkirišču, a sva v Miamiju videla samo enega. Očitno je ta del prebogat.

Ker sva še vedno z začasnimi tablicami in čakava ta prave sva se odločila pregledat razne dele Miamija in opravit kako ameriško opravilo nakupovanje.

Pogledala sva si med drugim Little Haiti, revni del pretežno črnsko prebivalstvo in pa pisane hiške…

Miami Downtown, za bruhat bogat del, v bistvu poslovni del, stolpnice, glavne banke, široke ceste in lepi parki,…

Little Havana s Calle ocho, pretežno špansko prebivalstvo, pretežno bogato, španske hiške, kot piše v Lonely-ju “most prominent community of Cuban Americans in US”, povsod prodajajo kubansko kavo in cigare …

…in seveda Miami Beach (podnevi in ponoči!!), matr to pa je “stinking rich”. Od luksuznih avtomobilov se ti zvrti v glavi.

Med večerno vožnjo po promenadi (Art Deco district) sva naredila celo spisek katere bi si kupila, seveda če bi imela denar: Porche Chayene, Nissan Infinity G37, Mustang!!!!!, Lincoln Navigator…

Neverjetna razlika je od soseske do soseske… Ene so čiste, bogate, luksuzne, druge umazane, razpadajoče, kot da bi bil 30 let nazaj. V določenih delih, ko greš v trgovino govorijo samo špansko in imaš občutek, da nisi zapustil Centralne Amerike. No luksuzni deli, sva kasneje videla, se začnejo šele malo bolj severno, npr. Fort Lauderdale

in pa neverjeten !!!!!! Palm Beach!!!!! To pa je NEVERJETNO – kakšne graščine na otoku?!?!?! Vendar redkokatero sploh vidiš v celoti, ker so za visokimi ograjami oziroma 5 metrskimi živimi mejami (seveda zelo lepo obdelanimi ). Aja na cesti pa ne vidiš žive duše, očitno so malo prestrašeni glede na to h kateri kasti pripadajo.

Ogledala sva si tudi “Tropical fruit garden” (podobno nama ni uspelo v Hondurasu), kjer imajo milijon vrst sadja, me drugim 270 vrst Mangotov. Bi Barby kar tam ostala, če bi bila sezona .

No, nakupovanje je bila pa prvovrstno doživetje.

Rabila sva par zadev (recimo Simchyju so ukradli kratke hlače – predvidevava da ponesreči, ko so se sušile v Hondurasu , kakšne majice, kopalke, šlape so znucane, pa seveda dolgo obljubljeni nakup iPhona, da lahko slikava ).

Cunje so “!!!!!” neverjetno poceni. Vse je non-stop na nekih popustih. Recimo majica 5USD, kratke hlače 10USD (znižane iz 50????)… Nakup iPhona pa je malo bolj kompliciran. Prodajajo pakete AT&T in podobno za do 200 USD, kar pa kot tujec brez US osebne ne moreš kupit. Če kupiš zaklenjen rabljen telefon za njega odšteješ kakih 350$ in ga odkleneš s pomočjo navodil na netu, a problem je v tem, da se bo z naslednjo posodobitvijo spet zaklenil, itn…. Sva se odločila, da se greva v MacStore malo pozanimat, saj midva rabiva do vrnitve samo fotič in podobne stvari in ne telefona. Nama je prodajalec rekel, da se ne splača iPhone kupit, če ne rabiva telefona (cene so od 700-850 USD, kar je še vedno bistveno ceneje kot pri nas) in naj raje ker drug produkt kupiva za najine potrebe…. No na koncu sva se odločila, da nič z Applovimi produkti (iPod Touch za razliko od iPhona dela zelo slabe slike) in sva kupila spet trotel fotič za 100USD (ima pa 14Mb pixlov, HD kamero, touch screen…), a so tud pri nas tako poceni?????

Zdaj bova spet midva na slikcah , ker naju tolk pogrešate .

Poleg nakupovanja sva imela še en pomemben opravek in sicer pranje cunj, malih in velikih ruzakov, torbic,… skoraj vse kar imava. Čakala sva na ZDA, ker tukaj so pralnice na vsakem vogalu in imajo mašine tut za 16kg, ravno prav za VSE ruzake. Zdaj ne dišiva samo midva ampak tudi najina roba.