Zvečer sva prispela v Puerto Maldonado. Pot ni nič pretresljivega, kot piše v Lonely planetu (ker so “skoraj” zaključili cesto, ki povezuje Atlantik in Pacific).
Pred tem si od meje Brazilije (Assis Brazil) do Peruja (Cusco) potreboval kakšen teden vožnje s kamioni po blatni, luknjasti v deževnem obdobju in neprevozni cesti… No danes traja to cca 14 ur
Kljub vsemu pa, ko prideš v PM se cesta na eni strani reke (Madre de Dios) konča in moraš priti na drugo stran reke s predpotopnimi splavi. Modernejši busi sploh ne grejo na splave, ker so prenizki, tako da za nadaljevanje poti proti Cuscu moraš zamenjati bus na drugi strani.
Ko so naju na blatni obali reke (zvečer) vrgli dol z busa (kao, “mi gremo do sem, naprej pa gresta sama”) sva ugotovila, da nimava nič solov (Perujski denar) … tut tok ne, da bi prišla v center , ker od meje do tu ni bilo ATMa. Hm, menjat pri cestnih menjalcih pa nočeva, ker niti ne veva menjalnega tečaja
No prideva srečno čez reko s splavom! Med vožnjo čez reko vidiva gradnjo še zadnjega mostu na poti, za katerega pa kasneje zveva, da so govorice, da se pogreza in da ne bo dolg zdržal teže kamionov, ko bo enkrat dokončan
No v mestu greva prvo do ATM in še en šok, ko nama miličnik pove, da je v državi cel sistem padu dol in da bodo bankomati delali šele naslednji dan… čudno, ker so vseeno ljudje v dolgih vrstah čakali na denar??!! kot da se jih bo nekdo usmilil. Greva do Hostla (ta je bil spet en izmed bolj prijetnih)… in ko se zmeniva za sobo, vprašava lastnika (mlad fant, tam konec 20ih začetek 30tih), če nama lahko posodi kaj denarja, da mu založiva evre …. in pravi, nič ni treba, ni problema in nama da 100 soletov, bosta vrnila ko bodo ATMi delal ?!?!? – Še ena FACA
Po dolgem cajtu in naporni vožnji, sva si vzela 2 dni “chiliranja”, potem pa izlet za 2 dni v džunglo….
No po poležavanju sva šla sama z vodičem v gozd na jezero Lake Sandoval, kjer sva videla polno manjših (žuželk, pajkov in velikih mravelj…) ter večjih (velikanska vidra…) živalc.
Preizkusila sva se v veslanju
Hkrati pa polno ptic (kot je neka “prestrašena kura”
Poleg živalc pa je bilo zanimivo tudi rastlinje. Najbolj naju je fasciniralo premikajoče se drevo (slika 2). Ja ja… konstantno išče sonce in se zato premika. Premakne se kako za kak meter v cca petih letih.
Poleg lepot in zanimivosti sva zvedla še par zanimivih reči…no bolj žalostnih. Na robu Amazonke bi pričakovala, da je voda pitna…no ne…zaradi pridobivanja zlata je voda okužena z živim srebrom!! Nama je ena Američanka, ki dela doktorat s področja pridobivanja lesa in pogozdovanja, rekla da tut če na full prekuhaš lokalno vodo, se ne znebiš živega srebra…tako da je itak vse toksično…večinoma vsa zelenjava in vse kar se kuha… V bistvu je edino flaširana voda, ki jo pripeljejo od drugod za pit. No lokalci in pa najin vodič, so sicer malo zaskrbljeni, ampak še vedno ne vejo od česa drugega bi se folk tuki preživel!!?? tako da še vedno na veliko krčijo gozdove. Aja, to niso rudniki zlata pod površjem, ampak je zlato v zgornji plasti zemlje in je treba posekat drevesa in z živim srebrom ločit zlato od ostalih rudnin. Pri tem postopku pa gre živo srebro direktno v vodo … aja, to je ena redkih kovin, ki je v tekočem stanju pri sobni temperaturi!!
Nazaj k zabavnejšim temam…probala sva slavno Inca Colo…ful sladko!
…in se prvič po Indiji spet peljala z Rikšo
…in zvedla, da v Peruju pridelujejo cca 4000 različnih vrst krompirja??!!
No, da mal popametujem ... kot zanimivost bolj natančno (če seveda wikipedija drži) o tekočem stanju kemijskih elementov, da naj bi bili samo 3 elementi pri sobni temperaturi v tekočem stanju in sicer poleg živega srebra še Galij in edina nekovina Brom ... no pa neki več vemo :)
ReplyDelete