Tajska–prvič

No pa smo vstopili v Tajsko. Po novem ne rabiš vize v naprej. Dobiš jo na meji (kopenski za 15 dni in letališču za 30 dni) zastonj. No to pomeni, da je za Marijo dovolj časa, midva pa bova morala potem malo skakati ven in nazaj na Tajsko, da si podaljšava dovoljenje za bivanje (temu rečejo “Viza run”). Na poti na Kho Lanto smo se ustavili v kraju Trang za prehrano in prenočitev. Kraj je še vedno dovolj kitajski in muslimanski, so pa ljudje kot se spodobi za Tajsko konstantno nasmejani in govorijo bolj slabo polomljeno angleščino (mal zavijajo “Chickeeeeeeen” pa uporabljajo fraze “same same”, itn…).

No ženski del se je že po prvem dnevu strinjal, da je na Tajskem  energija neki posebnega . Mami je poskusila svoj prvi Phat Thai in si polizala prstke.

Naslednji dan smo odšli na zaslužen počitek na otok Kho Lanta. To je en izmed tajskih “chill out” paradižev. Ob obali se konstantno pojavljajo “resortki”.

To niso resorti, kot na primer Cancun (veliki hoteli), ampak bolj backpack v naravi, med drevesi postavljene lesene kolibice 3X3 metre, z dodatkom kopalnice 2X2 metra.

Med “bungalovčki” in plažo pa so posebni “chill out” prostorčki za ležat med vegetacijo. Seveda smo se tudi malo namakali (pazit moraš kdaj greš v valovito morje, saj se pri 6 urnem izmenjavanju plime in oseke voda premakne za cca 50 metrov ).

In ker smo na Tajskem, smo seveda šli na plaži tudi na masažo . To pa je doživetje, ko te izkušena Tajka nalomi ob šumenju morja. Ostale dele dneva smo porabili za debatiranje, igranje kart in branje… pravi relax po tem, ko naju je mami čist zmatrala .

Po dveh dneh pavziranja, so sledili novi podvigi. Odšli smo do kraškega Krabija, kjer smo se šli preizkusit v plezanju.

No Marija je bivša plezalka in je šla samo obnavljat svoje znanje, midva pa sva izpolnila Syimchijevo željo, da preizkusiva ta šport. Plus Barby je obljubila, da gre z njim plezat, ker se je opogumil in se začel potapljat. “Milo za drago” . Na koncu je ugotovila, da je prav zabavno in naporno.

Na poldnevni turi smo opravili 4 plezanja, en celo do višine 27 metrov in težavnosti 6+ (za tiste, ki se spoznate na te številke)!!!! Naučili smo se par vozlov ter kako partnerja, ki pleza spremljaš in na koncu spuščaš nazaj dol. Bilo je super!!!!

Posledice plezanja pa so bile vidne še par dni, z bolečimi mišicami, na mestih, kjer človek sploh ne ve, da jih ima . Po napornem dopoldnevu, smo popoldne preživeli na rajski plaži, katero je celo National Geografic označil kot eno najlepših plaž na svetu. Na poti na plažo pa srečali nadvse zabavne opice…malo smo jih celo nahranili z oreščki, ki so nam ostali.

Pa malo zabave zvečer ob pirču 

No, še zadnjo aktivnost moramo opraviti preden se mami vrne domov. In to je, da gremo na otok Phuket, predvsem v zaliv Patong. To je zaenkrat največji žur plac na svetu, kjer je polno vsega, RES vsega!!

 

Ponujajo vse možne tipe hrane in pijače, na ulicah polno lady boys, veliko šovov se odvija (od tajskega boksa do “ping pong šovov” in podobnih razvratov). Zanimivo je, da je prva peščena cesta do te plaže bila speljana konec 40 let, elektrika in asfaltna cesta pa okoli leta 80. Po tem pa je razvoj eksplodiral s turizmom.

 

Prvič smo doživel na Tajskem, da so očitno mal preveč kart prodal za buse. Iz različnih koncev in krajev so dostavili trume ljudi, ki so šli naprej spet v različne kraje…. No mi smo čakali kake pol urce nekateri pa so bili tam že ure . Tu smo tudi prvič videli, da so postali Tajci mal živčni, kako vse skombinirati. No nas so odpeljal do druge busne, da nas en drug bus pelje do mesta Phuket, kjer smo si najdli prenočišče. Sam kraj je bolj miren in bistveno cenejši od Patonga, med njima pa itak pelje bus (kamion) do 6ih zvečer. Nazaj pa moraš pač taksi vzet.

Seveda smo šli najprej na tajsko pojedino in odličen pirček. Med sprehodom po ulicah Patonga smo srečali polno “lady boysov” na ulici, v lokalih, itn. Eni so neverjetni, polno operativnih posegov, tako da niti ne veš, da so kdaj bili moški. V enem časopisu smo opazili oglas za plastične operacije.  Če koga zanima , “sex change” operacija stane tu cca 1.700 USD (ista cena za domačine in “farange”-tujec oziroma belec po Tajsko).

Ogledat smo si šli tudi “ping pong” show!! Hm!! To je šov, kjer gospodična/e spravijo vse mogoče (želvice, jajca,…) v svoj organ, streljajo pihalnik in igrajo na piščal, itn…. @Verdev: Ker nas nisi peljal, sem moral čakati taščo, da me pelje na tak pristni sov . Se je pa mesto kar precej spremenilo, če ga primerjamo 6 let nazaj (Simchy je bil tu že drugič). Takrat smo bili pol leta po cunamiju in je zgledalo že zelo urejeno…ampak kaj je ratalo iz te vasice…res turistično mesto. Nenormalno veliko je turistov, lokalov, restavracij, življenja na ulici (res pa je, da je sedaj December in je začetek velike sezone). Še ena sprememba v 6ih letih pa je ta, da so praktično na vseh menijih dodali prevod v Ruščino (cirilico)!!! Baje so to trenutno najštevilčnejši turisti.

No ker smo spali v mestu Phuket smo morali zvečer vzeti taksi nazaj. Taksist se je zgubil in prvo pet minut nekaj tipkal po GPSu. Nato pa  nas je hotel peljat še nekam ven iz mesta. Pa smo vzeli nadzor in mu rekli naj kar spravi GPS in mu bomo mi na star način (z mapo) povedali kam naj zavija. In smo ga pripeljali na cilj. Še dobro, da smo se prej za ceno zmenil, ker je vožnja kar trajala .

Naslednji dan smo skočili še po spominke nato pa sva pospremila mamo na avtobusno postajo na bus do letališča.

Ona na tri lete do doma, midva pa spat !! Sva mislila, da jo bova utrudila s “sightseeingom”, plezanjem, treckingom, itn. ampak sva bila midva na koncu bolj zmatrana.

Tko, da sva naslednja dva dneva preždela po kafičih na kavicah in pirčkih, potem pa spet na delo/zabavo.

Šla sva namreč na Similan otoke na “live abord” ladjo za 3dni se potapljat. Dobiš prenočišče, hrano prevoz in seveda 11 potopov!!! V 3 dneh 11 potopov pa ni ravno malo. Pri zadnjih sva bila že kar zmatrana, še posebej ker smo imel en potop, ki je vse presenetil z zelo močnim tokom. Porabili smo 22 minut za preplavat en del, ki po navadi vzame cca 10 minut. V 3 minutah varnostnega postanka, pa smo bili nazaj na izhodišču .

No drugače pa je Similan 9 otokov, ki so praktično neposeljeni, razen polno dnevnih turistov na plažah. V morju pa je polno rib. Je tako, kot da plavaš po akvariju, vse možne vrste rib od centimetrskih do metrskih, rakcev, kač, stingrays, želve itd…. Vsake v svojih pisanih barvah. 3 ribe so nevarne. Dveh se ne smeš dotaknit (skorpion fish in pa lion fish) ena pa je živčna tist dan k vali jajca, triger fish!!!! No in ravno mi smo jo zmotili pri obredu in nas je napadla , tako da se je moral dive master dobesedno borit z njo . Ribica drugače zgleda zelo luškana, ampak so morali določenim že šivat prstke in nogice, ker jih je obdelala!! Mi smo jo odnesli celi in zdravi.

Po odličnem divingu sva imela pa en manj prijeten opravek, vsaj vsi na netu so tako opisovali. Večina nama je celo rekla, da naj najameš koga ki te pelje, da je preveč levo in desno, pa un bus, pa tretji čoln. Ker sva pač trmasta, sva se odločila poskusit sama. V bistvu sva se peljala se enim busom do mesta Ranong, takoj na postaji našla mamco s sobami, odložila ruzake in proti pristanišču.

Na Tajskem dobiš štempelj za izhod, greš na čoln do Mjanmara (mimo parih ckeck pointov), nato greš na njihov “immigration”, pritakneš 10USD na osebo. Vprašajo ali si “to stay” ali “go back” in rečeš, da žal greš nazaj…drugič. Pozor!! 2 X 10USD mora biti lepih, ne prepognjenih in mlajše letnice, če ne!! moraš po neumnem kurzu !!kupit!! 2o USD . No midva sva imela pravkar sprintane, tako da je šlo vse po maslu. Ko sva jim rekla, da so “fresh” se je kar nasmeju. Po teh formalnostih greš nazaj na isti čoln in pot do Tajske. Ko prideš nazaj mu plačaš (250 Baht na osebo) in to je to??

Nič pretresljivega, mogoče tudi zato, ker so naju vsi strašili. Pri najini mamci v hostlu sva se še dobro najedla (neka “shrimp tempura”…mljask + Pat Thai) in naslednji dan na pot do Bangkoka.