Priprave na pot okoli sveta 2011 & 2012

Prva stvar...Suzy najlepša hvala za Biblijo za popotnike. Knjiga Prvič okrog sveta naju je opozorila na stvari, katere se sama nikoli nebi spomnila.

Kot verjetno predvidevate, ni mogoče samo spakirat in odletet na drugi konec sveta za 15 mesecev. Vsi smo vpeti v naša življenja in večinoma nam dnevi minevajo po neki ustaljeni agendi. To zna biti varno in prijetno, zna pa biti tudi zelo naporno. No midva sva se odločila presekati ustaljeni ritem...vstanem, grem na kavo in cigaret na balkon, potelovadim / meditiram, si umijem zobe, grem na potrebo, se stuširam, pa že šibam na šiht...delam delam delam kot zamorc...grem na lauf/ pir / v štacuno... večerjam, gledam TV / berem ...

Urediti vse, da greva lahko dva odgovorna in ekonomična za 15 mesecev potovat, pa ni šala.

Najprej sva se poigravala z idejo, da bi kar prodala stanovanje in nato kupila drugega, ko prideva nazaj. No vsi veste, da v tej krizi ne bi ravno dobila, toliko kot vrednotiva najino štalco, potencialni najemniki pa so se kar vrstili. Očitno je Postojna zelo dobra lokacija za tiste pare, ko eden dela na obali drugi pa recimo v Ljubljani. Ker verjameva, da je prav tisto, kar se zgodi prej, sva se pač dogovorila, da oddava stanovanje. Oddala sva ga za 2 leti, da sva imela nekaj časa pred odhodom, da ni vse v zadnjem trenutku in pa da se najprej malo aklimatizirava, ko prideva nazaj. No selitev iz stanovanja je bila dobro planirana. Žena je imela 2 tedna dopusta pred novim letom in dobesedno prenesla vse stvari ali v najino klet, ali v mamino / taščino klet, nujne stvari in pa stvari za na pot pa k Mimi v Šiško.

Seljenje pa ni samo fizični napor, je tudi psihično utrujajoče...koliko stvari sva spet vrgla proč, matr smo nabiralci. Mislim, da sva donirala Humani cca 4 vreče oblek in čevljev. Kar sodi zraven so pa tudi administrativne stvari, kot je sestava in podpis najemne pogodbe, notar, fotkanje stanovanja, itd. S 1.1.2011 sva bila tako že pri Mimi. Za dobre tri mesece se je bilo potrebno navaditi na enkrat manjšo posteljo, enkrat manjši kavč, nič vrta, no po drugi strani pa na izvrstno kuho in nadvse konstruktivne večerne pogovore...hvala Mima.

Poleg oddaje stanovanja sva se odločila, da prodava oba avtomobila, obe prelepi Alfici. Upala sva, da najprej prodava od Barbi, a žal je šla od Simija že v enem tednu ali dveh. Od Barby avto sva nato na koncu prodala zadnji teden pred odhodom in sicer enemu čičatu, ki naju je masiral že na Avto sejmu.

Urediti je bilo potrebno milijon administrativnih stvari. Med drugim urediti vsa zavarovanja. Ja, ko gre kdo na tako pot in ima še kak odprt kredit, je priporočljivo, da se življenjsko zavaruje. Tudi midva sva to sklenila, in ne samo to, napisala sva oporoke. Da ne bo pol sranje v familiji, kot je stalnica v slovenskih družinah, da se kdo skrega zaradi zapuščin. No midva sva to v naprej rešila...za vsak slučaj.

Kar se tiče zavarovanj, je tu še zdravstveno. Ja v Sloveniji mora biti vsak državljan tako ali drugače obvezno zdravstveno zavarovan in če plačuješ to, moraš biti tudi dodatno zdravstveno zavarovan. Barbi je mislila, da je zelo simpl. Na ZZZS greš pa pač plačaš kot občan nekih 14 EUR na mesec. Ja ja...vse v redu, če nimaš nobenega deleža v d.o.o. na primer, ker v tem primeru, če si brezposeln, se moraš zavarovati preko svojega podjetja. Vse lepo in prav samo, da potem ni strošek 14 EUR ampak cca 100 EUR na mesec. Ne ne ne, to pa nama kapitalistoma ni šlo v račun. Kaj zdaj? Jah smo prenesli delež na koga drugega, kot vedno priročno mamo . Spet je treba do notarja, ki te pošteno opili...no še vedno manj kot, če bi plačevala 100 EUR na mesec teh 15 mesecev na poti. Tako, rešitev se je potem ponudila sama od sebe. Barbi se niti ni zavarovala kot občan, ampak preko Simija, kot vzdrževani družinski član. Luštno, in strošek...NIČ. TAKO to je tipični primer, ko je za podjetnike okolje neugodno in najdejo rešitev kako zaobiti sistem. Dokler ta kratko potegne samo država, midva čisto mirno spiva.

Tako smo rešili obvezno zdravstveno zavarovanje, kaj pa dodatno? Na AS-u je teta najprej čisto zakomplicirala, da se ne da prekinit, da je to obvezno, da se bo itak zakon spremenil kmalu,... No smo na koncu prišli do rešitve. Poslala sva scan zdravstvenih zavarovanj za tujino in dodatno zdravstveno v Sloveniji se nama je za ta čas zamrznilo. Buy the way...zdravstveno za tujino stane pa tut celo premoženje, cca 800 EUR za oba. No zdej veste zakaj nisva hotela v Sloveniji ta čas plačevat čisto nič!!

Naslednja administrativna ovira. Barbi je hotla, da se ji telefonska številka, ki jo ima že leta in leta prenese nanjo in pa da se zamrzne za čas, ko sva po svetu. Jah prenos številke na nek osebni paket ni problem, zamrznitev številke pa lahko naredijo maximalno za pol leta. Joj...spet pooblastilo za mamo, da gre vsake pol leta podaljšat zamrznitev na Mobitel, ker to pa lahko naredijo!!??

Ko smo že pri administraciji naj naštejeva še par opravkov, ki so bili na najini listi:

• Ukinitev vseh nepotrebnih računov pri bankah, borznih hišah in upravljalnih
• Še prej likvidacija nekaterih in konsolidacija preostalih naložb
• Ukinitev vseh naročnin!!! Ojoj kok je tega, pa ne smeš samo nehat položnic plačevat, moraš poslat odpoved!!
• Že prej omenjena notarska pooblastila. Za vsak drek rabiš posebno pooblastilo. Na primer, da pooblastiš nekoga, da lahko prodaja oz. da v najem stanovanje katerega si delni al pa večinski lastnik, mora biti prav posebej spisano pooblastilo s strani notarja in seveda overovljeno. Za prodajo avta rabiš spet eksplicitno navesti kateri avto. Zaključek, splošno pooblastilo za vse pravno – upravne postopke pri milijon stvareh ne zdrži!!
• Prijava daljše odsotnosti iz države. Če to ne narediš je celo predpisana denarna kazen. No to je blo simpl. Na e-upravi narediš v eni minuti.
• Simchy je rabu nov potni list, če ne bi mu potekel ravno nekje v Aziji. No pa tut tako je bil že poln raznih viz, da ne bi bilo več prostora za nove (Na upravni je gospa vidla solzne oči simchyja, ko mu je hotla preluknjat star pasos in je prijazno preluknjala sam prvo in zadnjo stran ). Ko smo že pri vizah. Zanimivo, da skoraj cela Južna Amerika ne zahteva viz. Izjema sta le Gvajana in pa Surinam. V Srednji Ameriki zahtevata vizo le Kuba (theee!!) in pa Jamajka. Za ZDA in Kanado vize Slovenci ne rabimo. Za razliko od Amerik pa v Oceaniji, Aziji in Bližnjem Vzhodu skoraj vsaka država zahteva vizo!! Če naštejem... v Oceaniji: Avstralija, Kiribati, Maršalovi otoki, Mikronezija, Nauru, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Samoa, Tonga, Tuvalu, Zahodna Samoa !!! Ni podatka !! in Vanuatu ... v Aziji: Bangladeš, Butan, Indija, Indonezija, Kambodža, Kitajska, Laos, Mjanmar (Burma), Mongolija, Nepal, Severna Koreja (theee!!), Tajska, Vietnam, Vzhodni Timor ... na Bližnjem Vzhodu: Afganistan, Armenija, Azerbajdžan, Bahrain, Irak, Iran, Jemen, Jordanija, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kuvajt, Libanon (tale je ena cvetka... Vizum je potreben. Vizum je po podatkih Veleposlaništva Libanona na Dunaju možno pridobiti ob vstopu v državo na letališču v Beirutu. Ta olajšava ne velja za ženske do 30 leta, ki morajo za vizum v vsakem primeru zaprositi na Veleposlaništvu Libanona na Dunaju.), Oman, Pakistan, Saudska Arabija, Sirija, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan, Združeni Arabski Emirati ... MAH VSI!!
• Kupit letalsko karto...SAMO ENO...hvala bogu, in sicer samo do Buenos Aires-a. Od tam naprej pa kot naju pot zanese. Po najini oceni bova poleg te karte tokom potovanja rabila še letalske prevoze samo od LA-ja do Japonske, z Japonske do severne Kitajske, kake 2-3 po potrebi v Aziji in pa eno do doma, kjerkoli že bova zaključila najino pot. Po najini računici naju letalske karte ne bi smele priti več kot 2.500 EUR na osebo.
• Vrnit knjige v knjižnico.
• Kupit CHFje za kredo in vezat posamezne obroke... to je 2x15 depozitov, ki se morajo sprostiti na dan zapadlosti obrokov, pa vse je blo treba še poknjižit ... no Barbi je to počela kake pol dneva.
• Potrebno je bilo naštimat sebi in pa družini Skype, saj je to najboljša opcija za komunikacijo od koderkoli na svetu. Je zastonj in deluje kar ok, še posebej za pogovore. Pri video klicih pa je lahko težava, če so slabe internetne povezave. Poskušali smo najti tut varianto za skupinski video klic, pa je žal za plačat na Skypu... mogoče nam še rata kaj pogruntat na poti oz. če kdo ve za kako varianto naj kar javi .

 

Kar se tiče zdravstva, spet kar precej planiranja. Predenj se gre na tako pot je obvezno iti prej k zobarju in na celostni zdravstveni pregled. Hvala Tamara . Torej dala sva si narediti celotno krvno sliko. Iz tega je sledilo, da je Barby šla še na ene par specialističnih pregledov...na koncu so samo rekli, da je malo posebna in da je zdrava ko riba. Poleg tega je za ženske obvezen še kak ginekološki pregled. Problem s tabletkami (žene vejo o čem govoriva!). Jah ne dajo ti recepta za več kot eno leto. No sej to bi bilo še ok, samo v lekarni zahtevajo, da pustiš recept pri njih in prideš vsake 3 mesece po novo rundo. Barby se je znašla in šla v razmiku mesec dva po nov recept, tako da je lahko preko več odprtih receptov dobila neko dostojno količino tabletk . Na poti, ko zmanjka bova pa na podlagi sestave, ki jo je dala zdravnica, pač kupila novo dozo. Sej drugje po svetu jejo iste pizdarije samo pod drugimi imeni. Podobno je z lečami za moža. Jih je sicer naročil za 15 mesecev, samo če jih zgubiva, morava imeti podatke, da lahko naročiva nove.

Joj CEPLJENJA. Kaj vse razsaja po svetu!! Za tiste, ki niste nikoli tako potovali, obstaja Ambulanta za popotnike v Ljubljani. Greš tja in ti svetujejo, za kaj vse se naj cepiš in če moraš jest še kake antimalarike v katerih državah. No cepljena sva proti vsemu kar leze in gre in sicer:

• hepatitisu A
• hepatitisu B
• rumeni mrzlici
• tetanusu
• tifusu
• otroški paralizi
• klopnemu meningoencefalitisu

No poleg tega bi morala jesti antimalarike skoraj celo pot, razenj v ZDA recimo ne. Ampak v pretežno celi Aziji, kjer bova po najini računici skoraj eno leto, pa povsod. Celo v ambulanti je rekla, da ne ve kako bi splanirali jemanje tablet, ker več kot 6 mesecev v kosu jih pa ne smeš jesti. Na koncu sva se odločila, da antimalarikov pač ne bova jemala. Se bova malo več špricala z repelenti in probala spat čim več pod mrežami. Sva pa naredila spisek potrebnih zdravil za na pot in po posvetu z Mimo dokupila par manjkajočih stvari... obvezno... linex in oglje za prebavne motnje .

Med bolj zabavnimi pripravami pa je bilo definitivno učenje kitajščine...Hvala Polona za železne živce. Kake dva tri mesece sva se dobivala s Polono, da naju je naučila par osnovnih besed, fraz, itd. Za to sva se odločila, ker ko sva bila nazadnje na Kitajskem, sva imela precej težav sploh najti pravi bus. Vse je pri njih v grabljicah in ne zastopijo angleščine. S temi osnovami vsaj ne bova na cesti spala in sestradala. Ker pa bo potrebno predenj vstopiva v Kitajsko malo ponoviti snov, sva si skenirala zapiske in dala na comp...npr.

Naštudirat sva morala med drugim tudi kako z licencami. Ali se jih lahko zamrzne, ali ne? Kako na slovenskem inštitutu? No Barbi je poskušala zamrznit ACCA, pa zaenkrat še neuspešno, slovenski inštitut pa itak zahteva določeno število pik iz izobraževanj v obdobju dveh let, tako da bova točke zelo pridno morala nabirati, ko prideva nazaj. CFA licenco pa Barbi rabi, da je lahko ocenjevalec izpitov. No tudi ta izlet konec junija 2011 sva morala splanirat. Tako da sva si zrihtala, da letiva v ZDA na CFA Grading iz Caracasa in po enem tednu, ko se zaključi ocenjevanje, letiva nazaj v Južno Ameriko, močno upava, da v Bogoto. Med tem ko bo Barbi pridno delala tisti teden, pa bo Simchi imel malo pavze od žene in se bo šel sam malo potepat po ZDA.

Sicer sva stara popotnika ampak sva se odločila tokrat malo posodobit najino opremo. Kupila sva si mini lap top, da bova lahko na poti kjerkoli pisala najin Blogič, pa nove potovalne ruzake (Ugotovila sva, da obstajata dve vrsti ruzakov in sicer gorski z vsemi ojačitvami in pa potovalni, ki so bolj prilagojeni popotnikom, kot pa planincem in so stokrat bolj praktični, zato pa manj primerni za nošenje vkreber več ur.), pa eno novo spalko, super duper potovalni pribor iz nekega karbona, da je lahko ko peresce, potovalne super vpojne brisačke, nove povštre za na letalo, itd. Staro opremo sva namreč na prejšnjih potovanjih tako obrabila, da bi preživela ravno dva tedna. Določene stvari za na pot sva pa dobila od najboljših prijateljev...kamerco (hvala Luka), solarni naravovarstveni polnilec za najine gadgets, daljnogled za tigre in pa kompas (hvala Kopriva & Janja).

No da ne pozabiva na vse poslovilne žurke, ki jih je bilo mali milijon. Barby je imela poslovilni v Londonu, Pragi, pa še v Ljubljani. Simchy je pa imel sicer enega pred EY, pa zato toliko bolj številčnega . Sledil je še piknik pred lovsko kočo na Primorskem, pa še en pri Davidu, ... V glavnem slikice naj bodo dovolj zgovorne .

Praga

Piknik s Postojnčani & Pivčani

EY poslovilna fešta

In druge zabave oz. poslavljanja ...

Bili so še drugi poslovilni, pa žal objektiv ni nič ujel.

Bi pa po vseh teh pripravah, planiranju, »to do« listah in branju knjig za popotnike skoraj odšla z bančno kartico od Simchija veljavno samo še aprila... torej 2 tedna na potovanju, potem bi jo morala pa zabrisat v smeti!! Joj, še dobro, da je banka ravno en teden pred najinim odhodom poslala novo!! No pa bi skoraj začela pot z eno težavo .

Se beremo na poti...

Barby Simchy