Pot do Wuhana je bila rahlo mučna. Tokrat nisva imela sreče in sta nasproti naju sedela dedek in babica z dojenčkom. Sej drugače imava rada otroke, ampak sranje in scanje na prehodu med sedeži je pa pač malo preveč. Ko se je mali usral, je žena malo pobrisala s plenico (ne razumeva zakaj z njimi brišejo, namesto, da bi jih dali otroku na rit??) in jo porinila pod sedež, v bistvu med svoje vrečke??!!
Poleg dreka v najini bližini pa sta bila zelo neolikana!! Baba je gladko zarinila svoje smrdljive tace med Simchija in njegovo sosedo. Ker ona ni reagirala, sva rekla, sej bo enkrat konec vožnje in sva jo pustila pri miru. Pustimo še cmokanje in riganje, ki itak pašeta zraven prehranjevanja. Po polovici vožnje pa se je še domislila, da bi še bolj spočila noge in jih je hotela dati na mizico. Takrat sva pa oba hkrati skočila v luft in rekla, haloooo. No to je dojela, da je pač preveč, se nasmehnila in jih nazaj zarinila med Simchija in sosedo!
Ni pa edina, ki je dajala noge na sedež in nobeden se ni pritoževal. Je pa zanimivo, da mladi zavijajo z očmi, ko kaj takega vidijo, ampak očitno iz spoštovanja do starejših, nič ne rečejo. Imava občutek, da jih pa marsikaj moti. Pri nas so nas ta stari učili olike, tu pa očitno ta mladi želijo, da bi se ta stari lepše obnašali. Sva na eni kasnejši vožnji z vlakom doživela, da je prišel sprevodnik in najinim sosedom zatežil, da naj se lepše obnašajo, ker sva midva “zahodnjaka” zraven.
Kje drugje rabiš na vlaku znak: “Prepovedano pljuvanje!” in pa “Prepovedano metanje smeti skozi okno!” ???? Ker ne smejo metati smeti ven, pa jih gladko mečejo po tleh na vlaku, tako da je nasmeteno kot na smetišču!! No ja, kjerkoli piše prepovedano kajenje in pluvanje, je to bolj za dekoracijo, ker se pač ignorira
.
V Wuhanu sva iskala hotel kot dva debila (ne prvič in ne tudi zadnjič), a nama je uspelo. Hotel je bil ta pravi socialistični, na pol razpadajoč. Mesto pa noro urejeno, z mnogimi jezerci in parkci ter res lepimi ulicami. Seveda je tu bivša francoska postojanka in evropska arhitektura je pač zanimiva .
No končno pa tudi kitajska arhitektura:
Iz Wuhana pa do Yingtan oziroma do Longhu Shan. Tam je en velik nacionalni park z zanimivimi formacijami, eno staro vasico in pa grobišče, kjer so krste z umrlimi spravljali v luknje v pečinah.
Pot do tja ni bila postlana z rožicami..theee! Ko sva se vkrcala na vlak je bila na vlaku nenormalna gužva (prišli so od bog ve kje ). Sva iskala kam bi dala najine ruzake, prestavljala pritljago od drugih… ko je Simciju padel en ruzak 100 ton nerodno na mezinec ene roke. Malo si je zvil prst (zdaj je že v redu)…folk pa tut trznil ni??!! Na eni kasnejši postaji, ko so je vlak malo spraznil, je Barby poskusila še enkrat in so vsi samo buljili. Noben “kavalir” se ni javil, da bi pomagal.
Ko sva prispela v vas, nama je moralo cca 10 ljudi pomagati do hotela, ker je bilo itak vse v znakcih, njihova obrazložitev lokacije pa je bila 200m od postaje. Hm?? V katero smer debil!! Problem je še v tem, da imajo na netu angleški prevod, ki lokalcem pač nič ne pomeni. Nekako naju je v bistvu potem lastnik lociral in naju peljal do hotela. Ponudbe hotelov je milijonkrat preveč in vsi te vabijo v njihov hotel. Kljub temu, da sva bila tam konec tedna prvomajskih praznikov, ni bilo nikjer nobenega.
Ne razumeva zakaj se zganja taka panika za ta praznik, ker ni nič več gužve. Park je bil zelo prijeten, končno sva bila malo v naravi, vasice in templji pa so nama končno dali občutek, da sva v Kitajski.
Videla sva tudi posledice metanja petard sredi templja. To naj bi odganjalo slabe duhove oz. razbijalo slabo energijo.
S tem so rahlo obsedeni, saj skoraj vsak večer, kjerkoli že sva mečejo petarde. Za narod, ki naj bi prepuščal svoje življenje usodi, so neverjetno vraževerni. Npr. po določeni poti morajo iz templja…
Zanimivo je tudi to, da si vedno želijo prosperitete, torej čim več bogastva. Po najinem mnenju so ekstremni materialisti in se ženejo za denarjem bolj kot drugi narodi. Ko sva se pogovarjala z drugimi o Kitajcih, smo se vsi strinjali, da je najbolj žalostno to, da ne znajo iti na kavo oz. ne znajo delat nič. Dejansko ljudje konstantno spijo na mestnih busih in večina ima podočnjake.
Po sprehajanju po parku sva šla zvečer na večerjo kar pri nama v hotelu in sva rabila eno uro, da sva razvozlala, kaj je kaj. Žena nama je hotela prodati nekaj za vrtoglavo ceno in kasneje nama je Polona povedala, da so nama prodajali kurje tace in to za več kot 10 eur??!! Hvala bogu sva zadela z nekim stročjim fižolom z mesom…superca..in to za 2 eur. Kurjim tacam se pa itak nisva mogla izognit… pač enkrat sva nekaj naročila (po normalni ceni) in so bile notri tudi kurje tace 
. Po kitajskem prepričanju je vsaka stvar za neki dobra in zdravilna .
Naslednji dan sva odrinila proti Tunxi, odskočno mesto za goro Wanshang in pa stare vasi v okolici. Gora je ena od petih top destinacij na Kitajskem in temu primerno je nešteto hostlov, hotelov, itd. Ponudbe je res preveč. Najin hostel je bil tokrat res perfekten z vsem kar backpacker rabi! V bistvu so na Kitajskem hostli večinoma boljši kot hoteli, samo plac moraš dobit, ker pa je problem za vikende, ko otroci bogatih Kitajcev potujejo po državi. En dan sva šla na ogled vasi (vrtoglava vstopnina!) z vključenimi kitajskimi vodiči…theee! No nisva kaj dosti razumela, a se je našla ena očitno zelo izobražena gospa in nama je zelo veliko prevajala. Vse kar je “ancient China” imajo zaščiteno in plačaš pošteno ceno za vstop. Ni čudno, ker drugače vse kar je staro rušijo in gradijo na novo. V vasice Xidi in pa Hongcun sva plačala 210Y (26 EUR) na osebo in če bi šla v lastni verziji ne bi prišla dosti ceneje skozi.
Primerek kitajske zgrešene mode…Mama je pozirala cel dan na vsakem vogalu!!
Sploh je to čudno za narod, ki je ponosen na svojo zgodovino in se vedno hvali, da je najstarejša civilizacija?!?!?!?v bistvu jim pa za vse staro dol visi… To, da je najstarejša civilizacija in da so ne vem kaj vse izumili, bi se pa tud lahko vprašali, ker velika večina je nekulturna in ne zna drugega kot kopirati stvari. Na trgu nikoli ne veš, kaj kupiš, saj je vsak 5ti izdelek kopija (zelo dobra kopija a zelo slabe kakovosti).
Celo sami imajo sedaj plan, da dvignejo kakovost kitajskih produktov, ker to nikamor ne pelje. Recimo primer: V vsaki sobi dobiva klimo in flat screen TV. Klima je vedno tretji razred po porabi energije, TV pa še nikoli ni oddajal lepe slike. Če ni krivda TV-ja, potem imajo pa slabe kable, antene, prenose, karkoli. Internet!!! Če je tako super razvita država, zakaj je WiFi taka redkost. V hotelih dostikrat ponujajo internet na kabel?!?!? Očitno je vse zaradi nadzora, saj če greš v internet kafe moraš nujno predložiti pasoš, da preverjajo kaj si gledal.
Sva se kasneje v hostlu pogovarjala z enim popotnikom iz Švice, ki dela v bančnem sektorju…kaj si misli o njihovi ekonomiji?? Se je strinjal z nama, da je ta “azijski zmaj” v bistvu en balon, ki bo ravnokar počil. Vse kar je na novo zgrajeno je 90% prazno, a ker hočejo dajati ljudem občutek, da Kitajska še vedno raste in da ima največja in najbolj razvita mesta, kar gradijo in gradijo… in to res na veliko!! Predmestja vseh mest do zdaj zgledajo kot eni “ghost towns”!! Dejansko pa imajo težave, ker se je nepremičninski trg ustavil, notranje povpraševanje se noče in noče popravit (pač ne marajo trošit in ne marajo kreditov in raje šparajo). Pustimo to, da imata njihova dva glavna trga, EU in ZDA trenutno svoje težave (prvi z dolžniško krizo, drug s finančnim zlomom na vidiku). No jih pa iz ZDA hodijo konstantno obiskovat in jih opominjat, da če gre njim dolar v p…, potem so tudi oni v p…, ker majo največ rezerv ravno v dolarjih. Hkrati se država hitro stara. Zaradi politike enega otroka je ocenjeno, da bo do 2020 preko 30% ljudi starih preko 65 let (kar bo med najstarejšimi državami). Pokojninski sistem je nezadosten (kljub 48% socialnim prispevkom) in bodo torej trošili prišparano za osnovno preživetje, vsak otrok pa bo moral skrbeti za 2 starša in 4 stare starše. No, važno, da je vojska močna in kot se spodobi imajo vsak dan na TV oddajo o vojski in kako se lahko ubranijo potencialnim napadalcem kot so Indija, Amerika, Filipini, Vietnam, itn…
No en dan pa na opevani Huangshan!! Vstala sva na vse zgodaj, da smo bili čim prej pod goro, ker se čaka na gondolo od 1-3 ure. Bila sva med tednom, pa sva čakala 1 uro…gužva za znort.
Kot da so vsi sindikalni izleti prišli na ta dan ravno sem. Aja pa sami Kitajci, videla sva vsega skupaj 5 zahodnih turistov, drugače pa na milijone Kitajcev!!
Gora / gorovje je pa noro!!
Baje so dobili na tej gori idejo za film Avatar in tiste lebdeče gore. No midva nisva imela te “nesreče”, da bi bila na meglen – deževen dan (takrat je baje najbolj mistično), ampak sva imela cel dan sonce. To je res neverjetno, ker drugače tu dežuje 200 dni v letu.
Vstopnina je vrtoglava (230Y + 80Y za gondolo v eno smer…to je skupaj 38EUR na osebo) in to samo, da prideš na hrib. No ja na hrib….potem v bistvu hodiš po gorovju, kar pomeni gor, dol, gor, dol…. in to milijonkrat, ker je toliko vrhov. Vse poti pa so tlakovane oziroma povsod hodiš po stopnicah gor, dol, gor, dol,….. Nikjer razenj na posebej označenih delih, se ne sme kaditi , tako da sva res imela zdrav dan.
Sva hodila okrog cel dan in ko je bil čas za spust, sva se odločila, da greva peš in ne z gondolo. Napaka!!! Sva hodila 2 ure dol po stopnicah in na pol poti sva res že komaj premikala noge.
Po enem letu šetanja po svetu, so naju po dolgem času spet ubijale noge. No potem sva trpela še ziher ene 5 dni…boli!!!
Poleg gore in okoliških vasi, pa je Tunxi tudi res zelo prijetno mesto s starim delom.
Definitivno je to do zdaj najina top točka na Kitajskem. Sva kar podaljšala še en dan v hostlu in naslednji dan igrala šah…v sedečem položaju!! Simchy uničil v eni igri ženo v 5ih potezah:
Od tu sva nato z busom (ni vlaka) šla do Hangzhou, mestece z jezercem in kanalčki in neverjetnim starim delom. Zelo turistično in urejeno. Hotel je bil pa spet izziv!
Na koncu tega bloga pa še par dokazov, kako so nepismeni v angleščini (aja pa isto stvar vsakič drugače prevedejo, je baje vlada za olimpijske igre v Beijing-u standardizirala prevode menijev – prej so imeli na primer hrano, ki se je imenovala “državno napaden piščanec”, “pečeno piščančje okostje”):
Kaj to sploh pomeni??
Poleg dreka v najini bližini pa sta bila zelo neolikana!! Baba je gladko zarinila svoje smrdljive tace med Simchija in njegovo sosedo. Ker ona ni reagirala, sva rekla, sej bo enkrat konec vožnje in sva jo pustila pri miru. Pustimo še cmokanje in riganje, ki itak pašeta zraven prehranjevanja. Po polovici vožnje pa se je še domislila, da bi še bolj spočila noge in jih je hotela dati na mizico. Takrat sva pa oba hkrati skočila v luft in rekla, haloooo. No to je dojela, da je pač preveč, se nasmehnila in jih nazaj zarinila med Simchija in sosedo!
Ni pa edina, ki je dajala noge na sedež in nobeden se ni pritoževal. Je pa zanimivo, da mladi zavijajo z očmi, ko kaj takega vidijo, ampak očitno iz spoštovanja do starejših, nič ne rečejo. Imava občutek, da jih pa marsikaj moti. Pri nas so nas ta stari učili olike, tu pa očitno ta mladi želijo, da bi se ta stari lepše obnašali. Sva na eni kasnejši vožnji z vlakom doživela, da je prišel sprevodnik in najinim sosedom zatežil, da naj se lepše obnašajo, ker sva midva “zahodnjaka” zraven.
Kje drugje rabiš na vlaku znak: “Prepovedano pljuvanje!” in pa “Prepovedano metanje smeti skozi okno!” ???? Ker ne smejo metati smeti ven, pa jih gladko mečejo po tleh na vlaku, tako da je nasmeteno kot na smetišču!! No ja, kjerkoli piše prepovedano kajenje in pluvanje, je to bolj za dekoracijo, ker se pač ignorira
.
V Wuhanu sva iskala hotel kot dva debila (ne prvič in ne tudi zadnjič
), a nama je uspelo. Hotel je bil ta pravi socialistični, na pol razpadajoč. Mesto pa noro urejeno, z mnogimi jezerci in parkci ter res lepimi ulicami. Seveda je tu bivša francoska postojanka in evropska arhitektura je pač zanimiva .
No končno pa tudi kitajska arhitektura:
Iz Wuhana pa do Yingtan oziroma do Longhu Shan. Tam je en velik nacionalni park z zanimivimi formacijami, eno staro vasico in pa grobišče, kjer so krste z umrlimi spravljali v luknje v pečinah.
Pot do tja ni bila postlana z rožicami..theee! Ko sva se vkrcala na vlak je bila na vlaku nenormalna gužva (prišli so od bog ve kje ). Sva iskala kam bi dala najine ruzake, prestavljala pritljago od drugih… ko je Simciju padel en ruzak 100 ton nerodno na mezinec ene roke. Malo si je zvil prst (zdaj je že v redu
)…folk pa tut trznil ni??!! Na eni kasnejši postaji, ko so je vlak malo spraznil, je Barby poskusila še enkrat in so vsi samo buljili. Noben “kavalir” se ni javil, da bi pomagal.Ko sva prispela v vas, nama je moralo cca 10 ljudi pomagati do hotela, ker je bilo itak vse v znakcih, njihova obrazložitev lokacije pa je bila 200m od postaje. Hm?? V katero smer debil!! Problem je še v tem, da imajo na netu angleški prevod, ki lokalcem pač nič ne pomeni
. Nekako naju je v bistvu potem lastnik lociral in naju peljal do hotela. Ponudbe hotelov je milijonkrat preveč in vsi te vabijo v njihov hotel. Kljub temu, da sva bila tam konec tedna prvomajskih praznikov, ni bilo nikjer nobenega. 
Ne razumeva zakaj se zganja taka panika za ta praznik, ker ni nič več gužve. Park je bil zelo prijeten, končno sva bila malo v naravi, vasice in templji pa so nama končno dali občutek, da sva v Kitajski.
Videla sva tudi posledice metanja petard sredi templja. To naj bi odganjalo slabe duhove oz. razbijalo slabo energijo.
S tem so rahlo obsedeni, saj skoraj vsak večer, kjerkoli že sva mečejo petarde. Za narod, ki naj bi prepuščal svoje življenje usodi, so neverjetno vraževerni. Npr. po določeni poti morajo iz templja…
Zanimivo je tudi to, da si vedno želijo prosperitete, torej čim več bogastva. Po najinem mnenju so ekstremni materialisti in se ženejo za denarjem bolj kot drugi narodi. Ko sva se pogovarjala z drugimi o Kitajcih, smo se vsi strinjali, da je najbolj žalostno to, da ne znajo iti na kavo oz. ne znajo delat nič. Dejansko ljudje konstantno spijo na mestnih busih in večina ima podočnjake.
Po sprehajanju po parku sva šla zvečer na večerjo kar pri nama v hotelu in sva rabila eno uro, da sva razvozlala, kaj je kaj. Žena nama je hotela prodati nekaj za vrtoglavo ceno in kasneje nama je Polona povedala, da so nama prodajali kurje tace in to za več kot 10 eur??!! Hvala bogu sva zadela z nekim stročjim fižolom z mesom…superca
..in to za 2 eur. Kurjim tacam se pa itak nisva mogla izognit… pač enkrat sva nekaj naročila (po normalni ceni) in so bile notri tudi kurje tace . Po kitajskem prepričanju je vsaka stvar za neki dobra in zdravilna .
Naslednji dan sva odrinila proti Tunxi, odskočno mesto za goro Wanshang in pa stare vasi v okolici. Gora je ena od petih top destinacij na Kitajskem in temu primerno je nešteto hostlov, hotelov, itd. Ponudbe je res preveč. Najin hostel je bil tokrat res perfekten z vsem kar backpacker rabi! V bistvu so na Kitajskem hostli večinoma boljši kot hoteli, samo plac moraš dobit, ker pa je problem za vikende, ko otroci bogatih Kitajcev potujejo po državi. En dan sva šla na ogled vasi (vrtoglava vstopnina!) z vključenimi kitajskimi vodiči…theee! No nisva kaj dosti razumela
, a se je našla ena očitno zelo izobražena gospa in nama je zelo veliko prevajala. Vse kar je “ancient China” imajo zaščiteno in plačaš pošteno ceno za vstop. Ni čudno, ker drugače vse kar je staro rušijo in gradijo na novo. V vasice Xidi in pa Hongcun sva plačala 210Y (26 EUR) na osebo in če bi šla v lastni verziji ne bi prišla dosti ceneje skozi.
Primerek kitajske zgrešene mode…Mama je pozirala cel dan na vsakem vogalu!!
Sploh je to čudno za narod, ki je ponosen na svojo zgodovino in se vedno hvali, da je najstarejša civilizacija?!?!?!?v bistvu jim pa za vse staro dol visi… To, da je najstarejša civilizacija in da so ne vem kaj vse izumili, bi se pa tud lahko vprašali
, ker velika večina je nekulturna in ne zna drugega kot kopirati stvari. Na trgu nikoli ne veš, kaj kupiš, saj je vsak 5ti izdelek kopija (zelo dobra kopija a zelo slabe kakovosti). 
Celo sami imajo sedaj plan, da dvignejo kakovost kitajskih produktov, ker to nikamor ne pelje. Recimo primer: V vsaki sobi dobiva klimo in flat screen TV. Klima je vedno tretji razred po porabi energije, TV pa še nikoli ni oddajal lepe slike. Če ni krivda TV-ja, potem imajo pa slabe kable, antene, prenose, karkoli
. Internet!!! Če je tako super razvita država, zakaj je WiFi taka redkost. V hotelih dostikrat ponujajo internet na kabel?!?!? Očitno je vse zaradi nadzora, saj če greš v internet kafe moraš nujno predložiti pasoš, da preverjajo kaj si gledal.Sva se kasneje v hostlu pogovarjala z enim popotnikom iz Švice, ki dela v bančnem sektorju…kaj si misli o njihovi ekonomiji?? Se je strinjal z nama, da je ta “azijski zmaj” v bistvu en balon, ki bo ravnokar počil. Vse kar je na novo zgrajeno je 90% prazno, a ker hočejo dajati ljudem občutek, da Kitajska še vedno raste in da ima največja in najbolj razvita mesta, kar gradijo in gradijo… in to res na veliko!! Predmestja vseh mest do zdaj zgledajo kot eni “ghost towns”!! Dejansko pa imajo težave, ker se je nepremičninski trg ustavil, notranje povpraševanje se noče in noče popravit (pač ne marajo trošit in ne marajo kreditov in raje šparajo). Pustimo to, da imata njihova dva glavna trga, EU in ZDA trenutno svoje težave (prvi z dolžniško krizo, drug s finančnim zlomom na vidiku). No jih pa iz ZDA hodijo konstantno obiskovat in jih opominjat, da če gre njim dolar v p…, potem so tudi oni v p…, ker majo največ rezerv ravno v dolarjih
. Hkrati se država hitro stara. Zaradi politike enega otroka je ocenjeno, da bo do 2020 preko 30% ljudi starih preko 65 let (kar bo med najstarejšimi državami). Pokojninski sistem je nezadosten (kljub 48% socialnim prispevkom) in bodo torej trošili prišparano za osnovno preživetje, vsak otrok pa bo moral skrbeti za 2 starša in 4 stare starše. No, važno, da je vojska močna in kot se spodobi imajo vsak dan na TV oddajo o vojski in kako se lahko ubranijo potencialnim napadalcem kot so Indija, Amerika, Filipini, Vietnam, itn…No en dan pa na opevani Huangshan!! Vstala sva na vse zgodaj, da smo bili čim prej pod goro, ker se čaka na gondolo od 1-3 ure. Bila sva med tednom, pa sva čakala 1 uro…gužva za znort.
Kot da so vsi sindikalni izleti prišli na ta dan ravno sem. Aja pa sami Kitajci, videla sva vsega skupaj 5 zahodnih turistov, drugače pa na milijone Kitajcev!!
Gora / gorovje je pa noro!!
Baje so dobili na tej gori idejo za film Avatar in tiste lebdeče gore. No midva nisva imela te “nesreče”, da bi bila na meglen – deževen dan (takrat je baje najbolj mistično), ampak sva imela cel dan sonce. To je res neverjetno, ker drugače tu dežuje 200 dni v letu
. 
Vstopnina je vrtoglava (230Y + 80Y za gondolo v eno smer…to je skupaj 38EUR na osebo) in to samo, da prideš na hrib. No ja na hrib….potem v bistvu hodiš po gorovju, kar pomeni gor, dol, gor, dol…. in to milijonkrat, ker je toliko vrhov. Vse poti pa so tlakovane oziroma povsod hodiš po stopnicah gor, dol, gor, dol,….
. Nikjer razenj na posebej označenih delih, se ne sme kaditi , tako da sva res imela zdrav dan.
Sva hodila okrog cel dan in ko je bil čas za spust, sva se odločila, da greva peš in ne z gondolo. Napaka!!! Sva hodila 2 ure dol po stopnicah in na pol poti sva res že komaj premikala noge.
Po enem letu šetanja po svetu, so naju po dolgem času spet ubijale noge. No potem sva trpela še ziher ene 5 dni…boli!!!
Poleg gore in okoliških vasi, pa je Tunxi tudi res zelo prijetno mesto s starim delom.
Definitivno je to do zdaj najina top točka na Kitajskem. Sva kar podaljšala še en dan v hostlu in naslednji dan igrala šah…v sedečem položaju
!! Simchy uničil v eni igri ženo v 5ih potezah:
Od tu sva nato z busom (ni vlaka) šla do Hangzhou, mestece z jezercem in kanalčki in neverjetnim starim delom. Zelo turistično in urejeno. Hotel je bil pa spet izziv!
Na koncu tega bloga pa še par dokazov, kako so nepismeni v angleščini (aja pa isto stvar vsakič drugače prevedejo, je baje vlada za olimpijske igre v Beijing-u standardizirala prevode menijev – prej so imeli na primer hrano, ki se je imenovala “državno napaden piščanec”, “pečeno piščančje okostje”):
Kaj to sploh pomeni??
No comments:
Post a Comment