Tajska-zadnjič?

Predvidoma se zadnjič javljava iz Tajske . No še enkrat bova šla skozi Bangkok, ko se bova iz Indonezije premikala proti Kitajski. Sva pa vsega skupaj na tem polotoku že 5 mesecev od tega na Tajskem več kot dva (ven in noter iz sosednjih držav).

Zadnjih 10 dni sva si vzela bolj “na izi”, vsaj kar se premikanja tiče. Sva pač preživela čas v Chiang Mai-ju in okolici.

Sprva sva imela plan iti na “meditation retreet”, kar pomeni, da greš v en Wat (tempelj/samostan) k menihom živet in meditirat. Načeloma naj bi šel notri vsaj za 5-7 dni, nekateri pa ponujajo za 21 dni. Če nimaš časa, se lahko zmeniš za manj dni, kar sva tudi midva sprva mislila. No glavni problem je, da notri ne smeš kadit!?!?!? Pa sva meniha vprašala, če greva lahko ven iz Wat-a na čik? Odgovor: “You should stop smoking “. Sva rekla, bova pač 4 dni brez čika. Potem pa še malo razmišljava in ugotoviva, da je vse skupi brez veze. Če greva notri za 4 dni pa abstinirava od cigaret in alkohola, pa sam meditirava in razmišljava… to je glede na najino sršenjo rit mal nemogoče, ker še na plaži, da ne delava nič, ne zdrživa več kot 3 dni?!?!?!?.

Sva že dobila klavstrofobičen občutek, kot da se pripravljava na zapor. Potem pa še en nesmisel… po 4 dneh abstiniranja naj se potem dobiva s Kregarjem v Bangkoku in se gremo zadebatirat ob škatli cigaret in gajbi pira?!?!?! To je pa že ultra nesmisel. Ugotovila sva, da če greva za en teden v osamo, potem pa nazaj na staro pot, da je to isto kot ljudje, ki gredo za en teden ali mesec na dieto (jogurt in jabolko na dan), zato da se lahko potem spet nažirajo po starem. Oziroma, ko gre zahodnjak (ki živi kontra budističnim principom celo leto) za dva tedna v tak tempelj in potem se vrne nazaj na stara pota, ampak misli, da je doživel razsvetljenje. Nam bolj domača prispodoba bi bila, da gre oseba v nedeljo k maši in spovedi zato, da lahko v ponedeljek prekrši 10 zapovedi in naredi 7 smrtnih grehov . Misliva, da sva razložila, zakaj sva se premislila .

Če pa koga zanima pa je takole. Držati se moraš 8 zapovedi:

1) ne ubiješ nobenega živega bitja (mislim, da je Simchy ravnokar spil muho v kavi, Barby pa je ubila komarja )

2) ne jemlješ kar ti ni dano

3) ne uživaš spolne aktivnosti

4) ne lažeš in ne govoriš škodljivo

5) ne piješ alkohola in ne jemlješ drog (tudi cigaret )

6) ne ješ ob neprimernih urah (pomeni po 12 uri?????????????? zakaj je to neprimerna ura, zvečer pred TV pa ja najbolj paše )

7) ne plešeš, poješ, poslušaš muziko, ne hodiš na zabave (tudi kino, gledališče, itn…), ne nosiš nakita, parfuma ali druge kozmetike

8) ne ležiš/spiš na visokih ali luksuznih posteljah

Dan pa recimo poteka takole:

• 4:00 vstajanje
• 5:00 – 7:00 – čantanje in meditacija
• 7:00 – 7:30 – umivanje
• 7:30 – 8:00 – zajtrk
• 8:00 – 9:00 – relaksacija
• 9:00 – 11:00 – meditacija
• 11:30 – 12:00 – kosilo (zadnja hrana dneva)
• 12:00 – 13:30 – relaksacija
• 13:30 – 15:00 – meditacija
• 15:00 – 15:15 – čajček
• 15:15 – 16:30 – meditacija
• 16:30 – 18:00 – prosti čas
• 18:00 – 19:00 – čantanje/diskusije
• 19:00 – 19:15 – čajček
• 19:15 – 21:00 – meditacija
• 21:00 – spanje

Nekako se nama je zdelo, da je to neizvedljivo in nenaravno, za naju seveda. Malo naju moti, da to po najinem razumevanju, ne more biti srednja pot, kot jo je promoviral Buddha v svojem končnem spoznanju. Ker midva ne bova šla po njegovih stopinja, da bi sama prišla do istega, bova kar privzela, da je srednja pot res najboljša v življenju.

Raje sva si navrgla goro aktivnosti. Takoj po templju sva šla na strelišče, sprostiti malo energije v tarčo - nekako kontra meditaciji, ki sva jo ravnokar razložila?!?!?

Kot novopečena plezalca z opravljenim tečajem za vodilno plezanje, sva si šla hitro sposodit opremo in trenirat . No saj sva izbirala le poti označene s 5…. pa še te so nama povzročale nemalo problemov .

Poleg zunanjega plezanja pa sva šla še dvakrat na notranjo balvansko steno – MATR BOLIJO ROKE, PROV NOBENIH MIŠIC NIMAVA V PRSTIH .

Kot zdravilo pred strahom pred padci v steni, sva se odpravila prvič v življenju tudi na Bungy skok .

Zanimivo imajo možnost, da skočiš v tandemu. Tako so naju skupaj navezali in oba sva bila pod prisilo, da si ne premisliva. Na vrhu je še Barby rekla “P…. ne vem če se upam skočt”, Simchy (nič manj prestrašen) pa ni vedel kako dvigniti moralo in je zaigral na ekonomsko struno: “veš kolko dnarja sva dala in če se premisliva ga ne vrnejo”. Barby je to dovolj podžgalo, da se je vdala usodi . V bistvu moraš samo tipčka poslušat. Ko prideta do roba, ne gledat dol, samo nagnita se naprej z glavo, pa ne predolg stat na robu!!! Sva se objela in nagnila (v tem trenutku noben več ne more nazaj ).

NORO!!!!!!!!!!!! Super občutek, samo ko se parkrat zaguncaš, ti vsa kri iz celega telesa steče v glavo in imaš občutek, da ti jo bo razneslo ali pa da ti bo oči ven vrglo!?!? Srce se je pa itak ustavilo pred skokom, tako da ti nič ne pomaga pri pošiljanju krvi nazaj v noge .

Na koncu sva preživela in se kot dva napihnjena petelina odpravila na kavico, da se kri nazaj prelije v ostale dele telesa.

Te dni sva se večkrat dogovarjala s Kregarjem kdaj se srečamo. In kot sva že sama ugotavljala, nama je marsikaj potrdil (sva se njegovim mailom tako nasmejala da naju je vse bolelo, kljub temu, da so določene stvari s strani vegija zelo resne). Kljub tako razvitem turizmu na Tajskem je znanje Angleščine katastrofalno (z izjemo Chiang Mai-a, kjer pa je večina lokalov, potovalnih agencij in hostlov v lasti tujcev).

primer kaj imajo šolarji napisano, da sprašujejo turiste:

Druga stvar, ki je presenetljiva pa je, da glede na to, da so v večini na tem polotoku budisti (na tajskem recimo 95%), sploh niso vegetarijanci (vsaj midva sva si predstavljala, da so oni v večini vegiji) in je zelo težavno dobiti vegetarijansko restavracijo (spet z izjemo Chiang Mai).

Nama je načeloma vseeno, kaj jeva (včasih raje ne veva), ampak težave pa imajo ta pravi vegiji. Sprva se moraš sprijaznit, da bo pač zelenjava narejena v istem voku / loncu, kot pred tem meso, potem pa ti še vse skupaj velikokrat zalijejo s “fish sauce”?!?!? No, ko je Kregar mislil, da je iz hudega ven, nama pošlje en mail ki ga morava pripeti: “Fak,
ravnokar sem požrl burger iz govejega mesa!?!  Wtf, naroču sem vegi in očitno me je narobe razumela...  Se mi je zdel neki čuden okus, ampak sem mislu, da so pač samo druge začimbe... in takoj mi je blo pol mal slabo - nakar na računu vidim "beef burger". . Najino globoko sožalje!

Kakorkoli že, z dneva v dan ugotavljava, da ni lepše države na svetu kot je Slovenija (pa ne samo, da so vsa družina in vsi prijatelji tam in to je vredno več kot denar). Poleg tega, pa je relativno poceni glede na standard. Včasih si misliš, da so te države poceni, ampak za tiste, ki prejemajo lokalne dohodke, je že osnovna hrana relativno dražja (in to hrana ki je lokalno pridelana, kot na primer riž). Če se v Sloveniji ne preseravaš z uvoženim sadjem in zelenjavo, kaviarjem in nelokalno hrano je vse skupaj ceneje. Pa še 4 letne čase imamo. Tu na Tajskem je pol leta deževna doba, pol leta pa sušna, pa skoz vroče. Pa še to. Od kar sva v Chiang Mai-u praktično nisva videla sonca, ker je konstantno za gosto meglo (dim, ker vsi še vedno sežigajo njive preden posadijo novo letino).

Kregar pride po dolgem mešetarjenju z letalskimi, busnimi in ladijskimi mahinacijami v Ciang Mai…. Zaradi Indijske vize je ugotovil, da je bolje če pride v Chiang Mai na Indijsko ambasado, tako da se srečamo tu in ne v Bangkoku.

Seveda pa je potrebno prvo bukirat let na Air Asia strani!!! A je to že kdo kdaj počel?!?! Prav pazit moraš kaj ti vključijo v nakup. Karta je sprva full poceni, potem ti itak dodajo processing fee, itn… Pozoren moraš biti, ker plačaš tudi čekirano prtljago. In sicer ali je 15 kil, 20 kil, itn… S tem da, kot privzeto vzame 20 kil in moraš to spremeniti na 15 če imaš manjšo prtljago (to morava midva vedno popravljat ). Potem ti pove, da si izberi sedež, kar seveda stane. No ti moraš kliknit, da nočeš izbirat sedeža (kar pomeni, da te vedno dajo ZANALAŠČ sedet stran od drage/ga, vsaj midva sva vedno morala na letalu prosit ljudi, če se malo presedemo ). Med drugim ti vključi zavarovanje in ko ga izključiš ti okenček postavi dvojno negirano obrnjeno vprašanje, če res nebi ne vzel zavarovanja in če si ziher, da to želiš ne vzeti, da moraš izbrati “prekliči”…. No na koncu itak ne veš več kaj si kupil in ali si dejansko kupil karto za pravo letalo… Kregar si je med vso mahinacijo (ter zaradi počasnega interneta) bukiral napačen let, kar pomeni, da ga je moral za določen fee potem prestavit .

Ker pa letalo leti iz Phuketa je potrebno še do tja priti. S čudnim občutkom naju je Kregar obvestil, da niti ni zihr, če mu bo uspel ujet ta (na koncu drag) let v Chiang Mai, ker se mu zdi sumljiva gospa, ki mu je rezervirala bus do Phuketa. Slutnje so bile pravilne (tko je če noben na Tajskem ne govori dobro Angleško), saj mu je bukirala bus kasneje kot dogovorjeno in bi sigurno zamudil let. Tako je na hitro kupil karto za ladjo do Phuketa… Na koncu nisva bila več prepričana, če mu res rezervirava sobo v Chiang Mai, ker mu očitno energije na Tajskem ne ležijo tako dobro kot v Indiji .

Pa je le prispel živ in zdrav. Preživeli smo skupaj slabe 3 dni in še vedno, ko sva odhajala, bi si imeli kaj za povedat. Kaj pretresljivega nismo počeli, le da smo vsi prisegli na abstinenco od alkohola za naslednje 2 tedna.

Je pa tu za njega dosti lažje, saj vsi nekako govorijo angleško in najde se precej vegetarijanskih restavracij.

En dan sva si sicer midva sposodila motor in se odpravila na dnevni izlet do mesta Pai. Pot je vijugasta in konstantno gor dol, tako da sva vzela malo močnejši motor, čoper.

Sva mislila, da bo udobna vožnja, pa na koncu niti ni bila. Za tistega, ki sedi zadaj, je enako kot na skuterju. Po 1 uri vožnje te rit nenormalno že boli. Po poti sva bila konstantno v dimu, ker ti Tajci v tem času, ko je najbolj suho in se počasi že pripravlja na deževno dobo, na veliko kurijo njive in gozdove! Ni prijetno, tako za oči, kot za dihala. Pai vsi nenormalno hvalijo in tudi zato sva se odločila iti do njega na izlet. Hm? Sva bila kar razočarana, predvsem tudi ker se okoliških hribov zaradi dima skoraj ni videlo.

Iz Chiang Mai-ja sva jo nato pičila do Bangkoka, od tu pa letiva v Jakarto…uf po dolgem času naju čaka kulturni šok.