Kambodža–prvič

No meja je itak standardna, polno ljudi, prometa… Posebnost je, da Tajci vozijo po levi, Kambodžani pa po desni in temu primerno je mal zmeda. Poleg tega pa ti itak vsi neki prodajajo vize na Tajski strani, čeravno je ne rabiš, dokler ne prečkaš meje!!!!! Tako da, če bo kdo šel tu na mejo, naj na Tajskem nič ne ureja vize, ampak naj počaka, da je na Kamboški strani!!! Hkrati pa ti spet prodajalci prodajajo Kamboške Riele!!! Spet, če bo šel kdo čez, jih ne rabi!!! Čisto povsod v Kambodži se plačuje v USD, drobiž ti vračajo v USD ali Rielih. Bankomati ven mečejo USDje. Uporabljajo pač kar enostaven kurz 4000 R je 1 USD že XX let .
Za razliko od Tajske, se čez mejo pojavijo fehtarji, neumorni tuk-tuk vozniki in taksisti ter prodajalci, ki ne razumejo “ne”. Očitno je država vidno obubožana od 30 letnih nemirov, ekstremnega vodenja države s strani Rdečih Kmerov, korupcije in zahodnjaškega (ter po novem Kitajskega) vmešavanja in plenjenja. Ljudje poskušajo tudi prebegnit mejo, a jih pripeljejo nazaj.

No, ker nisva hotela iti z monopolističnim, skorumpiranim, paradržavnim avtobusnim prevoznikom (ki je ostale na relaciji PoiPet - Siem Reap popolnoma onemogočil), sva šla z “shared taxi”-jem. V avtu nas je bilo 5 + voznik in še vsa prtljaga na zadnjih sedežih, ker je v prtljažniku voznik imel rezervoar za plin. No luškan kamboški mulc se je dolgo trudil, da se nebi preveč naslanjal na Barby a je na koncu le zaspal na njej .

Na poti smo morali “natankati”…“bencinska” za plin… bomba je bila na tehtnici in merila koliko mu bo natankal.

V Siem Riep-u sva našla noro hud hostel s ful prijaznimi ljudmi…a je to zaradi konkurence ali pa so po naravi vseeno podobni Tajcem. Je pa Siem Reap eno najbolj turističnih mest, ki sva jih doživela na poti. Tako, da v bistvu ne predstavlja prave Kambodže. V centru so cca 4X4 ulice, ki izgledajo popolnoma evropske. Tako urejenih lokalov, restavracij in hotelov nisva videla že zelo zelo dolgo. No ko zapustiš center, se marsikatera cesta spremeni v pesek, razen, če greš v smeri Angor Wat-a.


V Siem Riep-u sva dna dni bolj mirovala in po dolgem času študirala računovodstvo in revizijo. Je bilo kar zanimivo študirat nekaj drugega, kot kulture, vere, zgodovino, geografijo.

En večer sva se dobila s prijateljema (bivšim sodelavcem od Barby, ki je po rodu celo Kambodžan). Razkrila sta nama nekaj stvari, kot na primer kaj je “Century egg”, pa o zgodovini Kambodže… Šli smo na tipičen kambodžanski BBQ… lignji, škampi, govedina, piščanec, ribice na žaru, mljask…smo naročili malo preveč…daaaa . Ko smo bili čisto polni in smo nehali jesti, se je okrog nas nabralo par otrok, ki so gledali naše ostanke in po parih minutah začeli odnašati krožnik za krožnikom… medtem pa že cuzali iz škampov.

Res naj bi bilo veliko otrok lačnih v tej državi in turistično mesto kot je Siem Riep je najbolj primerno, da nafehtajo kak dolar in nekaj hrane. Poleg otrok pa je veliko invalidov, ki so posledica 30 letnih nemirov in raztresenih min po državi. Kambodža ima ocenjeno še 10 milijonov neeksplodiranih min. Za zanimivost sva preverila, kje na svetu je največ min. Presenetljivo je Egipt na prvem mestu???? potem pa Iran, Afganistan, Angola. Preverila sva tudi mine glede na velikost države. Tu pa je na prvem mestu BiH, potem Kambodža in na tretjem mestu Hrvaška?!?!?
No k bolj zabavnim rečem. Drugi večer našega druženja smo šli na zelo oglaševano Happy pico. To je pica, ki naj bi mela po vrhu potreseno marihuano. No ni bilo ravno efekta!!
Ker je namen biti v Siem Reap-u, da si greš pogledat čudo od Angkor Wat-a sva si dva dneva rentala kolesa. Območje je tako veliko, da sva vsak dan prekolesarila cca 40 km. V veliki večini sva bila razočarana. Predvidevava, da bi bila fascinirana, če si pred tem nebi ogledala centralno in južno ameriških templjev in starih mest od Majev ter Inkov.

Predvsem naju je zmotilo, da računajo 40 USD na osebo za 3 dnevno vstopnico, potem pa je večinoma templjev razsutih, v območju pa polno prodajalcev vsega možnega. Poleg tega denarja (ki gre očitno bolj v privatne žepe skorumpirancev) se večinoma templjev obnavlja s pomočjo drugih držav in raznih organizacij. No, potem sva razmišljala, da jim vseeno uspeva urejat okolje in obnavljat templje, če vzamemo v račun, da se s tem ukvarjajo kakih 10 let po 30 letnih nemirih, medtem, ko se v centralni in južni Ameriki ukvarjajo z manjšimi območji že 30 let in bodo potrebovali še 30 da vse restavrirajo. Tako, da bodo Angkor Wat ter ostali templji najbrž popolni nekje okrog leta 2030…takrat pa Kambodža ne bo več tako pristna, kot je še sedaj.

Najbolj naju je fasciniral tempelj Ta Prohm, kjer se kamenje od templjev kar prepleta z drevesi. Tu je bil sneman tudi Tomb Raider . Poleg templjev pa so fascinantne opice, ki se prosto sprehajajo po džunglastem okolju.
Najino pot sva nadaljevala do Batambonga in sicer sva šla z ladjo preko Tonle Sap jezera. To je njihovo jedro države. Jezero načeloma odteka proti morju, razen v deževni dobi, ko začne Tonle Sap reka teči v kontra smer. Zato je jezero polno hrane. Jezero pa na določenih delih izgleda kot zalita džungla.

Med vegetacijo pa so plavajoče ribiške vasi. Nekatere vasi se znotraj leta premaknejo za več kilometrov (odvisno od deževne dobe in posledično višine vode ), cesta za ladjo pa je speljana med vegetacijo. Ponekod je prostora za eno ladjo in ko se dve srečata (vsi vemo, da se ladja ne ustavi takoj tako kot avto ) se poskušata druga drugi izognit. No enkrat smo celo kar zavili direkt v gozd in nasedli . Na ladji sva spoznala spet par zanimivih ljudi in debata je bila vroča.

Že Podvinski naju je opozoril, da je izšel 3ji del Zeitgeista in po tej debati sva ga morala še isti večer gledat (nujno glejte!! – kljub utopičnim željam je zopet zelo smiselno sporočilo). Sva razmišljala, da se je zadnjih 50 do 100 let zahodna civilizacija konsolidirala in dosegla nek limit razvoja (aja ta civilizacija naj bi dosegla vrh okoli leta 1920 in je v upadu, če preberete knjigo “The clash of Civilisations”). No in ta civilizacija predstavlja cca 1 mrd ljudi. In če pogedamo, da je ta 1 mrd v tem obdobju tako spremenila izgled sveta in ga tako onesnažila?!?!? nas je lahko strah kajti trenutno se exponentno razvijajo civilizacije (ki nas morajo in bodo dosegle), ki predstavljajo cca 3 mrd ljudi?!?!?!? Torej, če ne bo sprememb potem bodo te 3 mrd spremenile svet še bolj v naslednjih 20 letih?!?!? Najbrž do meje brez povratka, če je že nismo presegli.
Poleg zabavnega dela dneva naju je na ladji sonce ožgalo ko svinja in sva se fajn olupila - prvič na poti in to za novo leto

Po prihodu v Battambong sva si naslednji dan zrihtala Tuk Tuk voznika za turo po okolici mesta… Pogledati smo si šli hrib s templjem in ker je kraško območje tudi z votlino. Žal pa je ta votlina znana predvsem kot “killing cave”… Ja očitno vsi komunistični režimi radi uporabljajo kraške jame, da zmečejo notri tisoče nedolžnih “nasprotnikov”… Tako da sva našla podobnost Slovenije s Kambodžo.

Ogledali smo si še vinoteko!?!?!?. Ja res je, ena in edina vinoteka v Kambodži in dejansko delajo vino iz trte. Razlika od nas je to, da pobirajo grozdje trikrat letno. Poskusila sva vino in je žal še daleč, daleč od našega.

Battambong pa je znan tudi po tako imenovanem “bambo train”. Francozi so zgradili železniške proge, vendar Kambodžani nimajo vlakov??!! Ker niso imeli ravno dobrih cest po državi so izkoristili neuporabljene tračnice, da so zgradili enostavne “splave” iz bambusa, dodali železniške osi in kolesa in s palicami porivali konstrukcijo s tovorom po progi. Tako enostavno transportirajo ljudi in hrano med vasmi. No cca 30 let nazaj pa so te vlakce opremili z motorji kosilnic, tako da dandanes vozijo po 30 km na ur na tračnicah, ki bi že 20 let nazaj rabile obnovo. Pač malo so vijugaste, pa kak delček vmes manjka, tako da se počutiš kot na vlakcu smrti (brez zaščite). Žal sva po Verdevovsko pozabila baterijo fotiča napolnit, tako da sva morala slike in film najti na netu.

Naslednji dan sva šla do Phnom Penh-a. Zabaven bus je trajal 2 ure dlje kot pravi v Lonelyju (5 ur my ass!!). Smo morali pred vstopom v mesto it še bus prat!??!, da bomo lepi?? Ponavadi grejo samo tankat med furo, ampak pranje sva pa doživela prvič.
Pridemo v mesto zvečer in to na čisto drugi konec mesta, kot sva imela plan spati in sva pač morala plačati za Tuk Tuk pol toliko kot prej za celo furo z busom?? No najin naplaniran hostel je imel fraj samo ta drage sobe…aha??? in sva jo mahnila naprej v iskanje poceni variante. Sva jo našla, a žal bolj za silo!! Nato pa v iskanje hrane. Ko sva se vsedla v eno indijsko restavracijo, je bil čez cesto en res zrihtan hostel in sva šla pač vprašat. Za isto ceno so nama ponudili sobo…jutri prideva.
No zjutraj sva se preselila in nato po bicikle pa na Laoško ambasado…si je treba vizo zrihtat. Prej sva morala še par fotk naredit, izpolnit prijavo in to je to. Naslednji dan pridita iskat…noro. Vsa vesela sva rekla, da se ustaviva še na ambasadi od Mjanmara, kako je kaj tam proces. Ko nama je rekla, da traja 3 tedne, sva dobila cmok v grlo…to je zato ker so v januarju za njih prazniki, Novo leto. Potem rabijo pa še pismo od zaposlovalca??? da imaš službo in da ne boš pri njih ostal. Sva pametno naredila kopijo pogodbe od Simčija že v Sloveniji in so nama rekli, da bo to tudi v redu. No po praznikih pa je čakalna doba za vizo običajno 10 dni. To bova torej morala urediti v Laosu, v Vientianu.
En večer gledava z balkona na ulico in vidiva modela, ki s harpuno lovi podgane??? in nato brskava po netu, ti ljudje jih dejansko JEJO!! Predvsem so podgane začeli jest ko je bila ptičja gripa in so rekli, da to je bolj zdravo . Aja jejo še druge čudne zadeve, jajca, ko že rata embrio, pa ocvrte tarantele, pa giant ščurke, itd….ne veva kaj od tega nama bo uspelo poskusit in se ne bova delala pogumne.

Sva pa poskusila “Century egg”, v bistvu neko fermentirano, starano jajce…in je v bistvu fulll dobro, ima zelo potenciran jajčni okus.

Zaenkrat sva si ogledala tudi muzej – S-21, ki je bil največji zapor pod vladavino Rdečih Kmerov. Pred tem je bila to šola. Ko hodiš po objektih se ti neprestano porajajo misli, kako je lahko objekt poln veselja, razigranih otrok, ki tečejo okoli po stopnicah, učilnice v katerih se podaja znanje, itn… Istočasno pa je objekt temačen, kriki zapornikov med mučenji, sobe z mučilnimi napravami, kjer se znanje, veselje in smeh ubija v ljudeh. V končni fazi pa se te ljudi tudi fizično eliminira?!?!?!? .

Mesto Phnom Penh je bilo tako kot ostala mesta v 3 dneh po zmagi Rdečih Kmerov, popolnoma evakuirano. Vsi ljudje so morali delati na njive.
Najbolj grozno je, da so sodeč po slikah, bili med zaporniki tudi otroci. No žalostna zgodovina obdobja Rdečih Kmerov, ko naj bi v slabih 4 letih mučili in pobili nekje ocenjeno 2 milijona ljudi. Kaj pravijo: “road to hell is paved with good intentions”!?!? Najhuje pa je, da se te ljudi obsoja, istočasno pa se svetovna javnost ne opraviči. Kajti vzrok nastanka te zgodbe je imperialistični zahod (predvsem Francija in ZDA), ki sta se zaradi takih ali drugačnih lastnih razlogov vmešavala v okolje ter spodbudila jezo do zahoda. Nenazadnje so v določenem obdobju ZDA podpirala Kmere, saj so predstavljali boj proti Vietnamcem in Ruskemu komunizmu. No pa tudi pozabit ne smemo, da so vsi voditelji RK bili šolani v Franciji…. Zahod je res hipokritičen!!! UN je priznaval sedež RK kot predstavnikov Kambodže do leta 1989?!?!?
Sva tudi izvedela, da sta se pravkar umrli Severno korejski vodja in njegov naslednik izobraževala v Evropi?!?!? In ta sin se je izobraževal pred kratkim v Švici?!?!?…kao neodvisna država?? Kako, lahko to pustimo, če hkrati vemo, da ljudje v državi nimajo hrane. A, če se bo izobrazil, bo razpustil zapore v državi?!?!?
No zdaj sva v Phnom Penh-u in čakava še Novo leto. Zanimivo, da ljudje tu na dan 31.12 in hkrati soboto, delajo, kot da se nič ne dogaja .
Vsem želiva srečno in uspešno, polno blagostanja in empatije do drugih v 2012.
Še malo slik:
- razlike v Kambodži (če že imaš avto je to Lexus ali Range Rover)


- limuzina spremenjena v pick-up

- poulična fehtarka, ki šteje kupčke denarja

- vse namensko vozilo