Tajska-Bangkok

Tajska je dejansko dežela 1.000 nasmehov. Ko se sprehodiš ali pelješ mimo koga, ga malo pogledaš in pride nasmešek. Ko vprašaš na ulici koga kako priti nekam, ali na kateri bus naj greš, ti takoj pomagajo…. Če ne znajo angleško pa koga zraven prosijo, da pove… no če ne gre drugače pa malo pomahajo z rokami ali napišejo številke busa na listek… . Otroci pa tako ali tako te na cesti pozdravijo “hello” in se smejijo ter čakajo reakcijo…

Na splošno so ljudje zelo sproščeni… Enkrat in edino-krat sva videla, le v najbolj turističnem delu Bangkoka (Kao San Road), da sta se dva nekaj kregala, drla drug na drugega in to zaradi pozicije stojnice. Tako da pomisliš, ali je to “westernizacija”… kajti,če imajo 24 ur na dan opravka z nami zahodnjaki, se nalezejo najbrž tudi kreganja, ki ga drugače ne vidiš?? Vaše mnenje?
Ni nama pa čist jasno zakaj so toliko mahnjeni na razne odtenke roza barve, ampak očitno n njih ta barva pozitivno vpliva.

Je pa res, da so zelo “metro”, ko greš pogledat trgovinske centre. Vsi fantje so v teliranih srajčkah z nakupovalnimi vrečkami v roki in tudi uniformiranci (policaji, varnostniki, strojevodje…) imajo telirane uniforme .

Po prihodu v Bangkok sva si z lahkoto našla za spat, ker je konkurenca res velika, pa še cene se začnejo pod 10 USD na noč za oba. Bolj zanimivo je, da sva prišla v BK ob 5ih zjutraj, tako, da sva med iskanjem hostla, imela to srečo, da sva na ulici videla polno menihov, ki nabirajo hrano… Nama ne bo potrebno tako zgodaj vstati samo zato, da jih greva gledat.

Kulinarično je na voljo marsikaj. Od zahodne kuhinje, vzhodne kuhinje, fast foodov, do pečenih insektov, itn… Seveda sva zopet poskušala različne zadeve (tudi insekte ).


Tale filmček ni ravno iz pravega zornega kota, ampak boste imeli vsaj malo telovadbe za kompljuterjem za spremembo…

Poleg eksperimentiranja, pa se je naš Simchy že kar navadil na slavni Pad Thai…najboljša tajska jed in priprava je res preprosta…

Poleg vse možne hrane pa je nešteto masažnih salonov in seveda, da sva morala iti spet na masažo (6 USD na osebo ). Znani pa so tudi po krojačih. V turističnem delu ti po meri naredi 2 obleki, 2 dodatne hlače, 2 srajci in 2 kravati. In to za 150 EUR!?!?!? No ko greš po drugih delih Bangkoka so cene za tak paket celo pod 100 EUR .

Kot zanimivost sva šla na “Kao san road”, kjer je večina nočnih klubov, barov, štantov, itn in se vse vrti okoli turistov. Cel dan prodajajo cunje, hrano in ostale potrebne ali nepotrebne izdelke. Med bolj zanimivimi so ponaredki dokumentov, od vozniških, osebnih, novinarskih kartic raznih držav…. Ponujajo legalne in ilegalne substance, razne šove (ping pong…) in druge užitke. Zvečer in do poznega jutra (oziroma dokler menihi ne pridejo) pa je ulica polna zabave in pijančevanja turistov.

Zanimivi so tudi drugi deli mesta. Spet imajo kitajsko četrt, ki izgleda kot en velik trg, kjer dobiš od vse možne hrane, cunj in nepotrebnih bedarij. Občutek imaš, da Kitajci vsako neumnost, ki si jo izmislijo “potrošniški” Američani, potem proizvajajo v neskončnih količinah, tako, da potem itak ne vedo kaj bi s temi produkti?!?!?

- “vegeterian dried meat???!?!???”
Zaenkrat sva ugotovila, da nama Kitajci niso preveč všeč. Bolj so podobni Američanom, kot ostalim Azijcem (če ne upoštevamo Japoncev in Korejcev). Vse gledajo skozi denar… Če bi lahko, bi prodali najbrž celo družino za dober znesek. Povsod gledajo, kaj lahko dobijo in iztržijo od tebe, hkrati pa te poskušajo nategnit…. Recimo, primer je bil, ko sva se napotila do Templa v Bangkoku, kjer se nama je približal urejen KITAJEC, ki je znal angleško. Razložil, kaj naj bi si ogledala, kje najdeva katero storitev, pa potem začne, da je tempelj zaprt zaradi molitve in se odpre ob 15:30 (dejansko se zapre takrat !!!!!), itn…. Ko sva mu namignila, da bova vseeno šla proti templu in da ne greva na turo, ki nama jo je prodajal, se je samo obrnil in šel stran… No rezultat je, da je tempelj bil odprt!?!?!?
Tajska je dežela (ne samo 1000 nasmeškov) ampak tudi 1000 templjev . Po toliko videnih, jih sedaj večinoma preskočiva. Sva si šla pa pogledat enega, kjer je največji ležeči Buda.

Ta je res velik, a je iz normalnih sestavin ter pozlačen … bolj šokanten pa je bil sedeči Buda visok 3 metre, ki je narejen iz čistega zlata (5,5 ton!!!!). No sej so alarmi na vseh vratih …

Pol nama je dal mislit… Vedno se jezimo, kako zgledajo krščanske cerkve (predvsem katoliška je vsa v zlatu), a v bistvu so skoraj vse nakitene. Če pa ni v zlatu… ?? Muslimani imajo vse v marmorju, hindujci pozlatijo kipce (drugače pa uporabljajo druge drage kamnine, ki jih je polno v templjih) in zdaj vidiva, da celo budisti, ki to niti ne jemljejo kot božji objekt, vse pozlatijo ali pa uporabijo kar zlato za cel kip (kot je bil ta). No sej ena logika je. Človek se dela, da to ni prav, da so “duhovni” objekti bogati, hkrati pa nebi šel v leseno kolibo molit (mantrat, meditirat, etc) če ta nebi izgledala, kot da ima neko materialno vrednost…. Pač za človeka je materialno še vedno oprijemljivo, tudi če se gre za duhovnost .

No med drugim sva si ogledala, še Siam center, del mesta (trgovinski objekti), kjer je toliko tako napedenanih trgovin in restavracij da dol padeš. In vse polno, vsi v nakupovalni mrzlici. Spet sva v dilemi ali je to modernizacija, westernizacija, ali so vedno bili taki?!?!? Itak, da sva vzela karte za 4D kino. Zanimivo, ko voda špricne iz zica pred tabo, kadarkoli kaj šprica v filmu (kri, voda, itn ), ali ko se pretepajo, ko ti cel zic trese in te buta v hrbet.
Šla sva tudi skozi ulico, kjer se zbirajo ta roza… No, malo nagraužno izgleda… če vidiš owersized zahodnjaka v penziji, ki si najde mladega Tajskega fantka v speedo kratkih hlačkah in majčki z naramnicami .

Promet v Bangkoku je nenormalen, še posebej v delu kjer ni metroja oz. vlaka. Veliko se jih vozi s ladjami po reki in tudi midva sva šla.