Lima–Huancayo–Lima

Iz Pisca sva mahnila kar direktno v Limo. Wouw!! To pa je noro, lepo in razvito mesto. Ko sva se zgodaj zjutraj znašla v mestu in se z mini-busom odpravila v predel kjer sva si izbrala hostel, sva bila šokirana na vsakem koraku. Prideva v predel Miraflores in občutek je bil kot, da sva prišla v evropsko prestolnico!


Zaenkrat se nama zdi, da je to mesto najlepše in najbolj razvito v južni Ameriki…. No glede na revščino in bedo povsod po državi je logično, da se mora nekje zbalansirat… Imajo pa tud mal slabših delov…

Prvi dan sva si šla ogledat par znamenitosti, med drugim tudi ruševine Huaca Pucllana, na katerih so leta in leta, tut po tem ko so že vedli, da je to arheološko najdišče, imeli moto-cross stezo. No po dolgih letih pogajanj z arheologi je mesto končno zaščitilo območje.


Znotraj teh ruševin imajo pa predstavljene tudi najbolj tipične peruanske rastline in živali. Zanimiv je pes, ki se je prilagodil puščavskemu podnebju in je čisto gol in črne barve.

Lama in alpaka

Par razlik med njima: Lama je skor enkrat večja, Alpaka pa ima bolj nežen kožuh.
Šla sva po starem delu mesta, pa v en muzej znotraj samostana, kjer so imeli med drugim množične grobnice. Zdaj je odprto za javnost in se lahko sprehodiš po podzemnih tunelih in se nagledaš milijone in milijone kosti.
Nato  šla do Plaze San Martin…

Kot vedno sva zavila tudi na glavno tržnico, kar vedno zanimivo…
…ful dobri oreščki “Pecana”, podobni našemu orehu

milijon različnih avokadov in pa ogromne ribe…

… kupila sva si famozno kavo Chanchamayo… ni ne vem kaj!!

Na drugi sliki pa je “maiz negro”, črna koruza. Jo pa ne jejo, ampak iz nje delajo njihovo tipično pijačo Chicha Morada. Poleg te koruze dodajo še koščke jabolka, cimet, kalčke, koščke sadja quince in pa lupino od ananasa. Vse to kuhajo dokler koruza ne popoka, odcedijo, dodajo sladkor in ohladijo. Sva poskusila s kuha, pa sva na koncu samo koruzo pojedla, pijačo pa kupla….zanimiv okus
Po dveh dneh Lime sva šla na izlet v Huncayo. No ob odhodu, spet več sreče kot pameti... V Lonely-ču piše da karto kupiš prej...Midva sva zjutri ustala in šla do postaje (aja v Limi ni centralne postaje, ampak tako kot v večini Peruja ima vsaka bus company svojo postajo, tko da moraš vedeti, s katero greš na pot)... No identificirala sva eno, ki ni tolko blizu kot zgleda na karti mesta (in to delavnik zjutraj ko je gužva na cesti).... Še dobro, da imajo v Peruju 40 avtov na 1000 prebivalcev (večinna itak v Limi), če ne bi bila gužva še večja...(za primerjavo, pri nas imamo cca 500 avtov na 1000 prebivalcev). Sva naletela na "metropolitan bus", ki je neka mešanca metroja, busa, tramvaja.... pač bus, ki ima svoj pas na cesti, tko da ga gužva ne moti.... Ker nisva imela karte (ista fora kot Urbana) je policaj kar ustavil enga tipa, da sva mu dala denar in naju je on s svojo kartico spustil skozi zapornice!!! :-) No, pa sva končno prišla do ponudnika, ki pa je imel poln Bus!?!?... pa so nama rekli, da je en drug ponudnik kak kilometer stran, ki tudi vozi v huancayo.... ko sva ga najdla, je bus lihk speljeval in so ga ustavil, da še midva karte kupva in greva zraven :-) Naslednji bus je šel šele čez ene 6 ur...
Da prideš do tega mesta sredi doline v Andih, moraš čez prelaz z najvišjo točko cca 4800 metrov. Že po poti sva čutila, da se malo težje diha, najbolj pa je očitno na povštru (tistem za letalo), ker se nekje na sredi poti nenormalno napihne, ko se pa spustiš nazaj v dolino pa čisto spusti!!
V glavnem pot je fascinantna…

Folk premaguje glavobol zaradi višine, tako da si daje vato namočeno v alkohol na sence in pa pod nos??
V Hunacayu sva se šla malo hribolazca…res je težko dihat navkreber.

Čim se pa spustiš nazaj v prvo vas…pa spet svinjarija?? Ni nama čisto jasno, kako ti ljudje kao živijo z naravo!!

Vedno bolj ugotavljava, da jim res dol visi!!
Sva pa poskušala spet neke lokalne stvari…na soncu pražene fižolčke in pa kruh z janežem…oboje je prou njam)

Prvi večer sva šla še v en “night club” bar, 3 x 3 metre, kjer je ata lastnik s kolegom v živo igral muzko… na stil obmorskih bendov (kitara, sintesizer )… no za pijačo je bilo potrebno počakat, da odšpila par komadov, preden strankam pobere naročila, očitno raj za dušo igra, kot bi služil ….
So pa vsi spet bolj na izi, sred tedna, sred dneva je park poln…

Ker nama mraz ni preveč všeč sva jo z nočnim busom kar lepo mahnila nazaj v Limo in se odločila, da bova kak teden kar v Limi…treba kaj prebrat, se spočit, itd.
Odkrila sva neverjetno riviero


…in zvedla, da je v stolpnici s pogledom na morje v uglednem delu (npr. zgornja slikca) m2 stanovanja samo 2.000 –2.5000 USD!! Drugače so pa stanovanja tam okrog 1.000 USD na m2!
Babe pa niso čisto glatke…no moda!! Kljub precej visokim temperaturam (beri 20 stopinj) so oblečene v kratke majčke, obute pa v volnene škornje??

En dan sva šla v zgodovinski muzej Larco, kjer imajo med drugim tudi lončarsko razstavo starih civilizacij z erotičnimi motivi…hm

…no  drugače … pač zlato

In še nekaj, kar potrjuje, da so južno Ameriko odkrili dosti pred kolumbom in očitno trgovali med seboj (Azija, Afrika,…), Kipci so ostanki raznih civilizacij …

Zdej pa še mal chilliranja v Limi...