Iz Chicaga sva jo mahnila preko Wisconsina in Minnesote v Južno Dakoto s ciljem priti do Mt. Rushmore. Wisconsin je mlekarica ZDA in res vidiš nešteto kravic, ki se pasejo. Minnesota pa je sama koruza, koruza, koruza pa soja sem ter tja. Poleg agrikulture pa imata obe državi polno vetrnih elektrarn.
V Wisconsinu sva se ustavila le v kraju Madison, ki je en nama najlepših. Pač študentsko in urejeno mesto.
… ena slikca za Lily
V Minnesoto pa sva vstopila na jugovzhodu (cesta I-90). Takoj čez mejo sva zavila v južni del malo off road čez kmečko pokrajino, skozi kraj Harmony.
…ali je tale buča naravna ali Monsanto??
Najin cilj je bil, videti Amiše
. To je posebna švicarska sekta, ki je bila preganjana. In sva jih videla nekaj pri delu na vrtu v standardnih brezbarvnih oblačilih in rutah, ter tudi na cesti v svojih standardnih kočijah.
Žal se jih ne sme slikat (baje dobesedni prevod enega teksta v bibliji) in imava samo na skrivaj narejeno sliko.
No sva se ustavila pri eni gospe na info centru, da se malo pozanimava o tej sekti. Zanimivost je, da ne uporabljajo tehnologije (elektrike, telefona, avtov, itn), ampak to samo pri sebi doma oziroma v svoji skupnosti. Ker ko potrebujejo kaj, pridejo v mesto in kličejo vse svoje znance po celi USA?!?!?!? Čak mal?!?!? Aja, pa alkohol pijejo na veliko in hodijo v fast food restavracije. Druga stvar je, da imajo veliko genskih bolezni in nepravilnosti, saj se poročajo samo med sabo. Če zapustiš skupnost si za njih mrtev in ne obstajaš več. No razen v poznih najstniških, ko te spustijo v svet, da se “znoriš” in odločiš ali se boš vrnil ali ne. Drugače hodijo samo 8 let v šolo, ostalo kar rabiš, se naučiš doma. Knjige in šole imajo svoje. Socialnih prispevkov ne plačujejo (so izločeni po zakonu), ker ne verjamejo v zavarovanja in mora skupnost poskrbet zate. Drugače so vsi zunanji dobrodošli, če so pripravljeni živeti po njihovih načelih.
Južna Dakota je bila pa rahel šok. Pokrajina se popolnoma spremeni, narava je precej bolj surova in milje in milje dejansko ni ničesar.
Poleg Wyominga, Montane in Severne Dakote je to najmanj poseljena država v ZDA (če izvzamemo Aljasko. No, da si lažje predstavljamo vsaka ima manj kot 1 milijon prebivalcev. In to je začetek ta pravega “divjega zahoda”.
Na poti sva se ustavila v mestecu Mitchell, kjer vsak leto na novo dekorirajo eno od hiš s koruzo t.i. Corn palace. Vsako leto porabijo cca 300 tisoč strženov koruze samo za glavno fasado.
Ko sva prečkala reko Missouri sva še zavila na nek “Scenic drive” do glavnega mesta Pierre ob reki, tako da sva se dejansko pol dneva vozila sredi ničesar, samo kake nabiralnike vidiš ob cesti. No glavno mesto je pa tut burleska. Je najmanjše glavno mesto v ZDA (cca 15.000 prebivalcev) in edino veliko v njem je Kapitol.
Sva pa naletela na razprodajo buč (pač bliža se Halloween) in Barby si ni mogla pomagat, da ne bi kupila kako na zalogo.
Na poti sva med drugim naletela tudi na eno mesto, ki je kot maketa starega mesta značilnega za Divji Zahod…oblegana turistična točka, a sva bila žal že malo pozna… V kar veliko mestih zaigrajo tudi t.i. “shootout” (značilna streljanja iz divjega zahoda) samo žal to počnejo v poletnih mesecih
. No tudi rodeo nama ni uspelo it gledati – vse je od novembra naprej v teh koncih. No bodo vegiji zadovoljni, ker je to neke vrste mučenje živali .
Ustavila sva se v kraju Kadoka (?????? pač vas).
Tu sva malo oprala cunje, se pošteno najedla in spila en pirček…spala pa na lokalni črpalki.
Najboljše na poti v nacionalne parke Južne Dakote pa je bil “Minuteman missile sight”…ja to je ta prav… sredi ničesar v tej državi (ter Severni Dakoti, Montani, Nebraski) so imeli izstrelišča jedrskih raket usmerjenih na Rusijo. Tu so bile zaradi bližine Rusije preko severnega pola, ter zaradi nenaseljenosti in neobljudenosti (da so umaknjeni od ZDA pogledov ter žrtev v primeru, da jih Rusi napadejo). Po najino pa še zato, da države niso toliko revne (pač priliv federalnega denarja). Šla sva na eno od prizorišč, ki je na ogled javnosti. Pač Američani se morajo hvalit, da so oni zahvalni za dober konec hladne vojne. Peljejo te prav v bivalne prostore in pa v podzemno kontrolno sobo z rdečimi gumbi.
Med ogledom Ranger prav veselo razlaga vse podrobnosti, od tega kje so srali, do tega kako so se šalili kaj bo z njimi, če gre kaj narobe ali pa pride do obstreljevanja z Rusijo.
Namreč, če bi na njih priletela raketa, ne bi preživeli. Sama kontrolna soba je sicer v obliki rumenjaka sredi jajca, tako da bi se sunek amortiziral, ampak zaloge vode in kisika spodaj je bilo samo za ene par dni…kar pomeni, da bi morali kmalu na površje, kjer pa bi bilo močno sevanje?? Fantje so takrat zaslužili povprečno plačo…dovolj?? Ene par milj stran pa so dejansko bile rakete in eno od izstrelišč je na ogled z maketo rakete.
No po tem pa sva šla v nacionalni park Badlands. Nora pokrajina, ki izgleda kot da bi bil na luni. Prelivata se kamnina rdeče in bele barve, cesta pa vodi po robu kanjona.
Za tem pa sva končno zavila proti težko pričakovanemu Mt. Rushmore. Sva glede na fotke pričakovala ogromen hrib v obliki obrazov štirih predsednikov, v bistvu pa je hrib neprimerno večji in glave niso tako velike. Še vedno je pač lepo za fotko.
Bolj se nama je zdelo zabavno, da je narava izoblikovala še en spomenik na hrbtni strani tega hriba. V Lonely-ju samo piše, da si naj sam izbereš katerega predsednika predstavlja…skulptura, ki je nastala je “Dick”…eni pravijo, da je to simbolično Dick Chaney.
Par milj naprej pa se začne nacionalni park Black Hills, poimenovan po značilni barvi dreves…ja debla so večinoma čisto črna. Zanimiv pogled, ker zgleda kot da je nešteto požarov in so vsa debla zoglenela. No ne samo take barve so.
Indijancem je bilo dano to nerodovitno območje. No, čim so našli zlato so prekršili dogovor in spet izgnal Indijance. Park pa je tudi znan po tem, da srečaš milijon različnih živali. Srečala sva srnice in pa bizone, teh je res ogromno in prosto se šetajo in pasejo po parku.
Vsako leto pa organizirajo rodeo, da jih preštejejo in določijo število za odstrel. Pač morajo ohranjat kao naravno ravnovesje…po najino samo takrat dobro jejo. Sva poskusila sušenega bizona (Buffalo Jerkey), pa morava priznati, da je kar okusno.
Zadnji dan v Južni Dakoti sva šla pogledat še najdišče mamutov in pa ogromno luknjo, posledica starega rudnika zlata.
Mamuti… ker se je po predvidevanjih vdrl konkreten kos zemlje, je (do sedaj najdenih cca 60 mamutov) takrat padlo v luknjo in se niso mogli rešit iz nje. Našli so 120 oklov, precej lobanj in celo nekaj celih okostij. Zanimivo je, da so vsi moškega spola…šalijo se, da ali so pač moški bolj butast, da so padli v luknjo ali so jih pa babe not porinle.
Rudnik zlata…kaj naj rečeva, ni lep prizor, ko manjka pol hriba, je pa vseeno fascinantno.
Sledila je pot do Yellowstona (Wyoming).
Še ena država, ki ni ravno gosto poseljena in prvo mesto v katerega sva zavila je spominjalo na nanizanko Roseanne.
Pot do Yellowstona naju je med drugim peljala čez en prelaz…kva…sneg. Sva bla na začetku kot dva otroka.
No že kdaj prej sva nekaj testirala vožnjo v nižjih prestavah, pa nama je sklopka začela smrdeti, zato sva uporabljala na klancih kar zavore. Tisti, ki imate avtomatike veste, da je bil včasih problem iti po klancu navzdol in zato imaš možnost, da zakleneš prestavo. No Honda še dan danes (pri novih je enak menjalnik) uporablja isti sistem. No TU to ni bila najboljša ideja. Sred spusta je Simchy začutil, da nama zavore ne delajo več najbolj in ustavil…FAK..diski so dejansko žareli od pregretosti, jah smrdel in kadilo se je pa …. sej vam je jasno. Pol sva bla kar malo prestrašena kako bova prišla do doline, če nama v obeh primerih nekaj smrdi. Vseeno sva izbrala opcijo v 1-vi prestavi in se napravila v bojno opremo, če bo treba skočit iz avta (samo da imava dovolj čikov!!). Ne se sekirat, ni bilo treba…čeprav so nama na koncu smrdele tako zavore kot sklopka!! Kva je s temi avti tu, Alfa (pa je Italijan) je imela senzor, da se spuščaš po hribu in je sama bremzala z motorjem, bremze pa niti čez Vršič nimajo problemov??
No sej sva par zanimivih stvari ugotovila. Očitno se vse avtomobile in rezervne dele za ZDA trg dela slabše! Recimo, ko sva zamenjala olje, nama je dal listek, da se vrneva čez pol leta ali 5.000 milj (8.000 km), pa bencinar je???? Bremze so očitno slabše. Poleg najinega pregrevanja, vidiva non stop na majčkenih klančkih odstavne pasove za pregrete bremze in prostore za ohlajevanje bremz???? Tretja stvar so gume. Toliko raztreščenih gum, kot ob cestah v ZDA, ne vidiš nikjer po svetu. In zadnje je bencin. Prodajajo 87, 89 in 91 oktanski bencin. Pri nas so 95 in 98 (oziroma 100). Nisva bencinarja ampak predvidevava, da več porabiš, če je manj oktanski? Očitno je vse narejeno, da se čim hitreje obrabi in zamenja, tako pač potrošnjo spodbujaš.
…so pa neverjetni kako zanjo spedenat “avtodome”…
Vseeno sva srečno prišla do prvega mesta in vsi trije (midva in Hondica) smo si privoščili pošten počitek. Bila je pa ena bolj mrzlih noči in poleg tega je sredi noči smrdelo ko svinja..ne veva od česa, samo glede na kasnejša raziskovanja, predvidevava da smrdi fosfor…ker je ful črpališč nafte in zemeljskega plina in po najino jim kak plin pač malo uhaja??
Yellowstone….malo je napihnjeno, da je to njihova največja turistična atrakcija. Več živali sva videla v kasnejšem parku Grand Teton in celo še kasneje že zunaj parka celo “yogi bear-a”.
V Yellowstonu so najbolj fascinantni gejzirji, eden od njih po imenu Old Faithfull celo bruha od 27 do 40 metrov na vsake cca 90 minut. Seveda je bruhal ravno takrat, ko je šla Barby na WC!!!??? matr!!! je pa Simchy pridno ujel na kamero.
Kot rečeno kasnejši Teton park je dosti lepši po najinem mnenju, se v dolini med samimi tisočaki in rahlo spominja na naše alpske doline….pol pa že zapeljeva ven iz parka in medo.
…sledila je le še pot do Idaha…zakaj preko te države?? in ne direktno v Utah, kamor sva bila originalno namenjena?? Ker je tale Amerika neverjetna kar se tiče bančnega sistema. Res je v KURCU!!! Morala sva plačati še za tablice (ki so že tako zamujale in sva imela samo še en teden časa) in brez plačila jih niso hoteli poslati. Firma ima račun pri Bank of America in midva sva v J. Dakoti zavila pač v prvo banko in želela nakazat na račun. NE NE se ne da, bi morala odpreti račun pri njih, torej drugače na drugo banko sploh ne moreš nakazat denar. No druga alternativa je, da pošlješ ček po pošti??? kva?? no čekov pa nimava. Ostanejo samo še Western Union in pa nek Money Gram od Wal Mart-a. Oboji mastno zaračunajo pa še na točno določeno lokacijo bi moral iti iskat denar, kar pa najin dealer ni želel. UFFFF… Bank of America pa v Wyomingu nima poslovalnic…sploh…in najbližja nama je bila ta v Idahu. Pa sva pač spremenila ruto. Zaključek, ni čudno, da banke tu propadajo, če jim simple plačilni sistem dela probleme.
V Wisconsinu sva se ustavila le v kraju Madison, ki je en nama najlepših. Pač študentsko in urejeno mesto.
… ena slikca za Lily
V Minnesoto pa sva vstopila na jugovzhodu (cesta I-90). Takoj čez mejo sva zavila v južni del malo off road čez kmečko pokrajino, skozi kraj Harmony.
…ali je tale buča naravna ali Monsanto??
Najin cilj je bil, videti Amiše
. To je posebna švicarska sekta, ki je bila preganjana. In sva jih videla nekaj pri delu na vrtu v standardnih brezbarvnih oblačilih in rutah, ter tudi na cesti v svojih standardnih kočijah. 
Žal se jih ne sme slikat (baje dobesedni prevod enega teksta v bibliji) in imava samo na skrivaj narejeno sliko.
No sva se ustavila pri eni gospe na info centru, da se malo pozanimava o tej sekti. Zanimivost je, da ne uporabljajo tehnologije (elektrike, telefona, avtov, itn), ampak to samo pri sebi doma oziroma v svoji skupnosti. Ker ko potrebujejo kaj, pridejo v mesto in kličejo vse svoje znance po celi USA?!?!?!? Čak mal?!?!? Aja, pa alkohol pijejo na veliko in hodijo v fast food restavracije
. Druga stvar je, da imajo veliko genskih bolezni in nepravilnosti, saj se poročajo samo med sabo. Če zapustiš skupnost si za njih mrtev in ne obstajaš več. No razen v poznih najstniških, ko te spustijo v svet, da se “znoriš” in odločiš ali se boš vrnil ali ne. Drugače hodijo samo 8 let v šolo, ostalo kar rabiš, se naučiš doma. Knjige in šole imajo svoje. Socialnih prispevkov ne plačujejo (so izločeni po zakonu), ker ne verjamejo v zavarovanja in mora skupnost poskrbet zate. Drugače so vsi zunanji dobrodošli, če so pripravljeni živeti po njihovih načelih.Južna Dakota je bila pa rahel šok. Pokrajina se popolnoma spremeni, narava je precej bolj surova in milje in milje dejansko ni ničesar.
Poleg Wyominga, Montane in Severne Dakote je to najmanj poseljena država v ZDA (če izvzamemo Aljasko. No, da si lažje predstavljamo vsaka ima manj kot 1 milijon prebivalcev. In to je začetek ta pravega “divjega zahoda”
. 
Na poti sva se ustavila v mestecu Mitchell, kjer vsak leto na novo dekorirajo eno od hiš s koruzo t.i. Corn palace. Vsako leto porabijo cca 300 tisoč strženov koruze samo za glavno fasado.
Ko sva prečkala reko Missouri sva še zavila na nek “Scenic drive” do glavnega mesta Pierre ob reki, tako da sva se dejansko pol dneva vozila sredi ničesar, samo kake nabiralnike vidiš ob cesti. No glavno mesto je pa tut burleska. Je najmanjše glavno mesto v ZDA (cca 15.000 prebivalcev) in edino veliko v njem je Kapitol.
Sva pa naletela na razprodajo buč (pač bliža se Halloween) in Barby si ni mogla pomagat, da ne bi kupila kako na zalogo
.
Na poti sva med drugim naletela tudi na eno mesto, ki je kot maketa starega mesta značilnega za Divji Zahod…oblegana turistična točka, a sva bila žal že malo pozna… V kar veliko mestih zaigrajo tudi t.i. “shootout” (značilna streljanja iz divjega zahoda) samo žal to počnejo v poletnih mesecih
. No tudi rodeo nama ni uspelo it gledati – vse je od novembra naprej v teh koncih. No bodo vegiji zadovoljni, ker je to neke vrste mučenje živali .
Ustavila sva se v kraju Kadoka (?????? pač vas).
Tu sva malo oprala cunje, se pošteno najedla in spila en pirček…spala pa na lokalni črpalki
.
Najboljše na poti v nacionalne parke Južne Dakote pa je bil “Minuteman missile sight”…ja to je ta prav… sredi ničesar v tej državi (ter Severni Dakoti, Montani, Nebraski) so imeli izstrelišča jedrskih raket usmerjenih na Rusijo. Tu so bile zaradi bližine Rusije preko severnega pola, ter zaradi nenaseljenosti in neobljudenosti (da so umaknjeni od ZDA pogledov ter žrtev v primeru, da jih Rusi napadejo). Po najino pa še zato, da države niso toliko revne (pač priliv federalnega denarja). Šla sva na eno od prizorišč, ki je na ogled javnosti. Pač Američani se morajo hvalit, da so oni zahvalni za dober konec hladne vojne. Peljejo te prav v bivalne prostore in pa v podzemno kontrolno sobo z rdečimi gumbi
. 
Med ogledom Ranger prav veselo razlaga vse podrobnosti, od tega kje so srali, do tega kako so se šalili kaj bo z njimi, če gre kaj narobe ali pa pride do obstreljevanja z Rusijo.
Namreč, če bi na njih priletela raketa, ne bi preživeli. Sama kontrolna soba je sicer v obliki rumenjaka sredi jajca, tako da bi se sunek amortiziral, ampak zaloge vode in kisika spodaj je bilo samo za ene par dni…kar pomeni, da bi morali kmalu na površje, kjer pa bi bilo močno sevanje??
Fantje so takrat zaslužili povprečno plačo…dovolj?? Ene par milj stran pa so dejansko bile rakete in eno od izstrelišč je na ogled z maketo rakete. 
No po tem pa sva šla v nacionalni park Badlands. Nora pokrajina, ki izgleda kot da bi bil na luni. Prelivata se kamnina rdeče in bele barve, cesta pa vodi po robu kanjona.
Za tem pa sva končno zavila proti težko pričakovanemu Mt. Rushmore. Sva glede na fotke pričakovala ogromen hrib v obliki obrazov štirih predsednikov, v bistvu pa je hrib neprimerno večji in glave niso tako velike. Še vedno je pač lepo za fotko
. 
Bolj se nama je zdelo zabavno, da je narava izoblikovala še en spomenik na hrbtni strani tega hriba. V Lonely-ju samo piše, da si naj sam izbereš katerega predsednika predstavlja…skulptura, ki je nastala je “Dick”…eni pravijo, da je to simbolično Dick Chaney
.
Par milj naprej pa se začne nacionalni park Black Hills, poimenovan po značilni barvi dreves…ja debla so večinoma čisto črna. Zanimiv pogled, ker zgleda kot da je nešteto požarov in so vsa debla zoglenela. No ne samo take barve so.
Indijancem je bilo dano to nerodovitno območje. No, čim so našli zlato so prekršili dogovor in spet izgnal Indijance. Park pa je tudi znan po tem, da srečaš milijon različnih živali. Srečala sva srnice in pa bizone, teh je res ogromno in prosto se šetajo in pasejo po parku.
Vsako leto pa organizirajo rodeo, da jih preštejejo in določijo število za odstrel. Pač morajo ohranjat kao naravno ravnovesje…po najino samo takrat dobro jejo. Sva poskusila sušenega bizona (Buffalo Jerkey), pa morava priznati, da je kar okusno.
Zadnji dan v Južni Dakoti sva šla pogledat še najdišče mamutov in pa ogromno luknjo, posledica starega rudnika zlata.
Mamuti… ker se je po predvidevanjih vdrl konkreten kos zemlje, je (do sedaj najdenih cca 60 mamutov) takrat padlo v luknjo in se niso mogli rešit iz nje. Našli so 120 oklov, precej lobanj in celo nekaj celih okostij. Zanimivo je, da so vsi moškega spola…šalijo se, da ali so pač moški bolj butast, da so padli v luknjo ali so jih pa babe not porinle
.
Rudnik zlata…kaj naj rečeva, ni lep prizor, ko manjka pol hriba, je pa vseeno fascinantno.
Sledila je pot do Yellowstona (Wyoming).
Še ena država, ki ni ravno gosto poseljena in prvo mesto v katerega sva zavila je spominjalo na nanizanko Roseanne.
Pot do Yellowstona naju je med drugim peljala čez en prelaz…kva…sneg
. Sva bla na začetku kot dva otroka. 
No že kdaj prej sva nekaj testirala vožnjo v nižjih prestavah, pa nama je sklopka začela smrdeti, zato sva uporabljala na klancih kar zavore. Tisti, ki imate avtomatike veste, da je bil včasih problem iti po klancu navzdol in zato imaš možnost, da zakleneš prestavo. No Honda še dan danes (pri novih je enak menjalnik) uporablja isti sistem. No TU to ni bila najboljša ideja. Sred spusta je Simchy začutil, da nama zavore ne delajo več najbolj in ustavil…FAK..diski so dejansko žareli od pregretosti, jah smrdel in kadilo se je pa …. sej vam je jasno. Pol sva bla kar malo prestrašena kako bova prišla do doline, če nama v obeh primerih nekaj smrdi. Vseeno sva izbrala opcijo v 1-vi prestavi in se napravila v bojno opremo, če bo treba skočit iz avta
(samo da imava dovolj čikov!!). Ne se sekirat, ni bilo treba…čeprav so nama na koncu smrdele tako zavore kot sklopka!! Kva je s temi avti tu, Alfa (pa je Italijan) je imela senzor, da se spuščaš po hribu in je sama bremzala z motorjem, bremze pa niti čez Vršič nimajo problemov??No sej sva par zanimivih stvari ugotovila. Očitno se vse avtomobile in rezervne dele za ZDA trg dela slabše! Recimo, ko sva zamenjala olje, nama je dal listek, da se vrneva čez pol leta ali 5.000 milj (8.000 km), pa bencinar je???? Bremze so očitno slabše. Poleg najinega pregrevanja, vidiva non stop na majčkenih klančkih odstavne pasove za pregrete bremze in prostore za ohlajevanje bremz???? Tretja stvar so gume. Toliko raztreščenih gum, kot ob cestah v ZDA, ne vidiš nikjer po svetu. In zadnje je bencin. Prodajajo 87, 89 in 91 oktanski bencin. Pri nas so 95 in 98 (oziroma 100). Nisva bencinarja ampak predvidevava, da več porabiš, če je manj oktanski? Očitno je vse narejeno, da se čim hitreje obrabi in zamenja, tako pač potrošnjo spodbujaš.
…so pa neverjetni kako zanjo spedenat “avtodome”
…
Vseeno sva srečno prišla do prvega mesta in vsi trije (midva in Hondica) smo si privoščili pošten počitek. Bila je pa ena bolj mrzlih noči in poleg tega je sredi noči smrdelo ko svinja..ne veva od česa, samo glede na kasnejša raziskovanja, predvidevava da smrdi fosfor…ker je ful črpališč nafte in zemeljskega plina in po najino jim kak plin pač malo uhaja??
Yellowstone….malo je napihnjeno, da je to njihova največja turistična atrakcija. Več živali sva videla v kasnejšem parku Grand Teton in celo še kasneje že zunaj parka celo “yogi bear-a”
.
V Yellowstonu so najbolj fascinantni gejzirji, eden od njih po imenu Old Faithfull celo bruha od 27 do 40 metrov na vsake cca 90 minut. Seveda je bruhal ravno takrat, ko je šla Barby na WC!!!??? matr!!! je pa Simchy pridno ujel na kamero.
Kot rečeno kasnejši Teton park je dosti lepši po najinem mnenju, se v dolini med samimi tisočaki in rahlo spominja na naše alpske doline….pol pa že zapeljeva ven iz parka in medo
.
…sledila je le še pot do Idaha…zakaj preko te države?? in ne direktno v Utah, kamor sva bila originalno namenjena?? Ker je tale Amerika neverjetna kar se tiče bančnega sistema. Res je v KURCU!!! Morala sva plačati še za tablice (ki so že tako zamujale in sva imela samo še en teden časa) in brez plačila jih niso hoteli poslati. Firma ima račun pri Bank of America in midva sva v J. Dakoti zavila pač v prvo banko in želela nakazat na račun. NE NE se ne da, bi morala odpreti račun pri njih, torej drugače na drugo banko sploh ne moreš nakazat denar. No druga alternativa je, da pošlješ ček po pošti??? kva?? no čekov pa nimava. Ostanejo samo še Western Union in pa nek Money Gram od Wal Mart-a. Oboji mastno zaračunajo pa še na točno določeno lokacijo bi moral iti iskat denar, kar pa najin dealer ni želel. UFFFF… Bank of America pa v Wyomingu nima poslovalnic…sploh…in najbližja nama je bila ta v Idahu. Pa sva pač spremenila ruto. Zaključek, ni čudno, da banke tu propadajo, če jim simple plačilni sistem dela probleme.
No comments:
Post a Comment