Mehika

Pa sva prestopila mejo med Centralno in Severno Ameriko. Do tu nama ni bilo jasno zakaj se Mehika šteje pod Severno Ameriko. Ko pa prečkaš mejo, hitro ugotoviš, da so svetlobna leta pred južnimi sosedi. Kljub temu, da sva prišla v najbolj revno državo Mehike Chiapas (aja Mehika je federacija) zgleda 100krat bolj razvita in čista, bolj se držijo pravil, bolj so prijazni in vejo kaj je turizem. Po nasvetu Suzy (tisočkrat hvala) sva se odločila, da se ustaviva v mestecu San Cristobal. Noro mesto, sva se res zaljubila…podobno je kakemu mestecu na Gorenjskem, sam da je še kofe regija istočasno

 

Velik market obstaja s sadjem, zelenjavo in piščanci :

Našla sva si hostelček, ki ga vodi en modelček, ki noro skrbi za svoj izgled, fura solatke in laufanje vsak dan. En dan sva se šla podit s 4-kolesniki po okoliških vaseh, kjer še vedno živijo v svojem ritmu Mayi.

Vodič (kolega od najinega modelčka) naju je peljal do ene družine, kjer še vedno na star način pletejo oblačila. Mamca nama je pripravila še tortilje s sirom in dala za pokušino njihovo domače žganje (neka verzija Ouzota).

Končni cilj tega izleta pa je bila vasica Chamula, kjer imajo zanimivo cerkev in verske običaje. Kristjanom tu ni uspelo pokristjaniti ljudi, kljub temu, da so postavili nešteto cerkva. Mayi teh cerkva niso porušili ampak jih uporabljajo za svoje verske obrede. V tej vasi hodijo ljudje v cerkev darovat bogovom. Turisti si grejo za primerno vstopnino lahko ogledat te obrede v živo in tudi mi smo šli. Notri je cerkev neverjetna, umaknili so vse kristjanske simbole, nasuli travo po sredini cerkve, da je občutek kot da si v gozdu. Aja ne sme se pa fotkat v cerkvi, ker te baje pretepejo, zaprejo in razbijejo aparat. No sva pa našla eno slikco na netu (očitno se je en opogumil ).

Ritual pa zgleda nekako takole. Najprej molijo, nato vzame ena mamca v roke kuro, ji piha alkohol v kljun in ji na koncu zavije vrat. To je ena od daritev, druga je flaša lokalnega žganja, tretja najbolj pogosta pa ne boste verjeli Coca- Cola!!! TO pa je mešanje starih običajev z modernim!! Občutek v cerkvi je kar malo strašljiv, ker je poleg crknjenih kur, polno sveč po tleh in je prostor rahlo zadimljen…NORO!!

Trenutni naseljenci teh vasi v hribih (nasledniki Mayev) pa niso vsi najbolj prijazni in ne marajo vsi preveč turistov (baje se bojijo, da jim ugrabijo otroke, hkrati pa hočejo računati za prevoz mimo njihove hiše). Med vožnjo skozi gozdove in vasi so na določenih delih celo tekli za nami in metali lesene palice v nas, tako da smo moral kar hitro pognat 4-kolesnike.

Slabost teh krajev pa je, da smo trenutno v deževnem obdobju (Marec-November) in hkrati so v hribih, kar pomeni, da konstantno rahlo dežuje, je oblačno in hladno. No je bila vožnja s 4-kolesniki pač bolj blatna in zabavna.

Po parih dneh sva šla še v Palenque, da preveriva, če so tu boljše piramide kot v Tikalu. Vsake imajo svoje posebnosti ampak v celoti je Tikal lepši in večji, Palenque pa je bolj urejen (pač bolj razvita država).

Vzela sva nočni bus od tu preko Yukatana do  kraja Tulum (plaža, spet piramide, itn). No ker sva ugotovila, da stane drugo razredni bus pol manj kot prvi razred, sva pač zbrala cenejšo varianto . Bilo je spet zabavno, saj so kot vedno prodali očitno več kart kot je prostora na tem ruskem busu iz druge svetovne… pa ne misliva sedežev, ampak všteta stojišča!

Določen folk je stal oziroma sedel na kantah praktično celih 12 ur . No midva sva sedela na ne preveč udobnih sedežih. Je pa prednost teh busov, da ni klime!!!!! in naju vsaj ni zeblo kot ponavadi.

V Tulumu so ruševine na plaži in je razgled neverjeten. Hkrati je znotraj parka kao najlepša karibska plaža?? no je rajsko, ampak najlepša?? Seveda sva se šla vržt v vodo in odležat na peščeno plažo. V bližini te plače pa imajo spet želvice svoje mesto za razmnoževanje in je zaprta za javnost. V parku sva videla ene par iguan, luškane živalce, ki se skoraj nepremično grejejo na sončku. Od ruševin sva jo mahnila peš nazaj do mesta…pa so naju požrli komarji… sva se morala ustavit na pirčku in po tem seveda raje kar na taxi.

Šla sva na tipično mehiško večerjo: res a la parilla, tacos, cheviche,… margarita za poplaknit. To je bil popoln zaključek dneva. Zvečer v hostlu sva se spet zaklepetala s sotrpini na poti…največ je Izraelcev, ker je očitno to edini del sveta, kamor lahko prosto potujejo. Za ZDA namreč že rabijo vizo?? čeprav uvažajo vso orožje iz ZDA?? Dobila sva idejo za potapljaško destinacijo…Rdeče morje!!

Iz Tuluma sva jo mahnila v Playa del Carmen.

Tu sva šla takoj v iskanje “diving shop”, da bi se šla potapljat. Ugotovila sva, da imajo vokolici kot neke odprte jame zalite z vodo t.i. cenotes. Hm…malo zastrašujoče, ker imava oba rahlo fobijo pred zaprtimi prostori, ampak sva rekla, da to morava videt. Takoj so naju pomirili, da to ni niti približno tako kot potapljanje v jamah…da imaš vedno fuulll prostora in da vedno vidiš svetlobo, torej pot za izhod. Odločila sva se po občutku in naslednji dan šla na potop v jami Kukulkan in Chac Mool…bilo je noro!!! kaj take, kot da bi se potapljal v Postojnski jami, le da skoraj vedno !! vidiš svetlobo. V eni jami prideš do mesta, kjer je na tabli smrt in te opozarja, da je nevarno nadaljevati.

Tu tudi ni ravno svetlo, ker si ravno v predelu, kjer ni svetlobe, ampak sej si pomagaš z baterijo. Tukaj tudi rata mal neugodno ker si dejansko v rovu in če hočeš do zraka rabiš kar nekaj deset metrov za plavat v katerokoli smer. Noro poleg kapnikov, je igra svetlobe in pa najbolj noro…HALOKLINE?? To je efekt mešanja sladke in slane vode. Ko prideš do te točke postane vse megleno (če mešaš vodo pred sabo) in zgleda tako kot bi imel veliko dioptrijo in nič ne vidiš. Hkrati takoj čutiš spremembo temperature (slana voda je spodaj in v tem primeru bistveno toplejša od sladke vode). Res ne vidiš skoraj nič pred sabo, s strani pa se dejansko vidi kje se dotikata vodi . Ribic pa žal ni baš veliko.

Zvečer sva šla mal v “life”, saj je Playa del Carmen znana tudi po žurih. Čez center se razteza ena glavna ulica, peš cona, v bistvu promenada in vse prileze ven ob večerih, ko se malo shladi, tudi midva. Našla sva med drugim en zelo zanimiv hotel ”Red light”, ki je dejansko ful fancy hotel, ampak v stilu rdeče barve in razvrata.

Iz Playe sva jo pičila en dan pred najinim letom v ZDA do Cancuna. Vsi so nama rekli, ne hodit, je nagravžno mesto, samo hoteli/ resorti. Če sva že na tem delu sveta, ga pač morava videt. Res ni ravno lepo mesto…sva se pa vsedla na bus in odpeljala pogledat resorte!!! Halo…to pa je nekaj, kakih 15 km se raztezajo ob plači nenormalni hotelski kompleksi. Šla sva še na super duper Starbucks in pogledat znane Market 23 (tržnica), Market 28 (shoping) in Parque las Palapas (štanti z lokalno hrano).

Sledil je let v ZDA…uf…razviti svet, končno…kar še ne pomeni manj problemov. Sledil je projekt nakupa avta!!